Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi nista v neskladju z Ustavo in zavrnitvi ustavne pritožbe

2211. Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi nista v neskladju z Ustavo in zavrnitvi ustavne pritožbe

Številka: U-I-78/16-21 Up-384/16-20

Datum: 5. 6. 2019

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Tadeje Zima Jenull, Ljubljana, ki jo zastopa Nevenka Šorli, odvetnica v Ljubljani, na seji 5. junija 2019

Prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15) nista v neskladju z Ustavo.

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 365/2014 z dne 24. 2. 2016 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. I U 444/2013 z dne 4. 6. 2014 se zavrne.

Pobudnica navaja, da izpodbija prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ker pri uvrstitvi v plačni razred ne urejata položaja sodnika, ki je, potem ko mu je sodniška funkcija prenehala, na položaj sodnika ponovno izvoljen. Prvi odstavek 44. člena ZSS naj bi bil v neskladju z Ustavo zato, ker naj ne bi natančneje določal, kateremu plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je bil sodnik imenovan, ali kateremu položaju, na katerega je imenovan, mora ustrezati njegova osnovna plača oziroma po katerih merilih se ta razred določa. Izpodbijana določba naj prav tako ne bi izrecno določala, ali se pri tem upoštevajo dosežena napredovanja sodnika, ki je že opravljal sodniško službo. Zato naj bi bila zaradi protiustavne pravne praznine v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj naj bi omogočala neenakopravno obravnavo sodnikov, ki so nepretrgano v kariernem sistemu, v primerjavi s sodniki, ki jim je vmes sodniška funkcija prenehala. člen 45 ZSS naj bi bil v neskladju z Ustavo zato, ker po 14. 11. 2009 več ne omogoča, da se sodniki v primeru, ko so po prenehanju sodniške funkcije na položaj sodnika ponovno izvoljeni, uvrstijo v višji plačni razred od izhodiščnega (med 16. 10. 2007 in 14. 11. 2009 naj bi to omogočal). Pritožnica zatrjuje tudi neskladje z načelom prepovedi diskriminacije glede na starost iz 21. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389 – v nadaljevanju Listina) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2. 12. 2000, str. 16–22 – v nadaljevanju Direktiva 2000/78/ES) v povezavi s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Pobudnica vlaga ustavno pritožbo, s katero izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo predsednika Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 5. 2012 v zvezi z odločbo Sodnega sveta z dne 17. 1. 2013 in zoper odločbo podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 6. 2012 v zvezi z odločbo Sodnega sveta z dne 17. 1. 2013. Predmet tožbe v upravnem sporu je bil tisti del odločitve obeh prvostopenjskih odločb, ki se nanaša na pritožničino uvrstitev v 55. plačni razred (prva izpodbijana odločba) ter na obračunavanje in izplačevanje plače v skladu s tem plačnim razredom (prva in druga odločba), potem ko je bila pritožnica ponovno izvoljena v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice ter je ponovno nastopila sodniško službo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbeno razlogovanje, da bi morale biti pri uvrstitvi v plačni razred upoštevane pritožničine dotedanje sodniške izkušnje ter doseženi položaj. Pritrdilo je stališču tožene stranke, da je glede na 45. člen ZSS pravilna uvrstitev pritožnice v za to sodniško funkcijo izhodiščni 55. plačni razred, saj gre za uvrstitev v plačni razred ob nastopu sodniške službe po izvolitvi, višji plačni razred pa lahko sodnik pridobi le z napredovanjem. Obrazložilo je, da je zakonska ureditev popolna (da ne gre za protiustavno pravno praznino in da ni mogoče smiselno uporabiti določb ZSS o napredovanju sodnikov) in da ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo. Strinjalo se je z odločitvijo in obrazložitvijo Upravnega sodišča.

Pritožnica zatrjuje, da je razlaga 45. člena ZSS, po kateri ponovno izvoljeni sodnik kljub predhodno doseženemu napredovanju in položaju ne more biti uvrščen v višji plačni razred od najnižjega plačnega razreda, v katerega je uvrščena funkcija, arbitrarna in v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. Navaja, da je njen položaj primerljiv s sodniki, ki neprekinjeno opravljajo sodniško službo, ne pa s tistimi, ki so prvič izvoljeni v sodniško funkcijo. Meni, da gre za pridobljeno pravico do upoštevanja sodniških izkušenj in napredovanj, ki mora uživati zakonsko in ustavnopravno varstvo. Razlaga Upravnega sodišča o različnosti položajev sodnikov, ki neprekinjeno opravljajo sodniško službo, in tistih, ki so po prenehanju sodniške funkcije po določenem času ponovno izvoljeni v sodniško funkcijo, naj bi bila arbitrarna. Na takšen način zavrnjena tožba naj ne bi bila ustrezno obrazložena in tudi Vrhovno sodišče naj ne bi odgovorilo na vsebinsko enake revizijske navedbe, zaradi česar naj bi bila pritožnici prav tako kršena pravica iz 22. člena Ustave. Pritožnica sodiščema očita tudi, da nista opravili primerjave položaja pritožnice kot odvetnice s položajem tistih sodnikov, ki so dodeljeni za opravljanje drugih strokovnih del na Sodni svet ali v Center za izobraževanje v pravosodju ali na Ministrstvo za pravosodje, ki se jim v obdobje napredovanja šteje tudi opravljanje del v navedenih organih. Zatrjuje tudi kršitev načela prepovedi diskriminacije glede na starost iz 21. člena Listine in Direktive 2000/78/ES.