Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in...

986. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 22. marca 2023 sprejel

R E S O L U C I J O
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)

1. UVOD

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju.

Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih Nata in Evropske unije, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike Slovenije ter na nacionalnih ocenah varnostnega okolja.

Vojna v Ukrajini je kot ena izmed najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja ter okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi. Zaradi globalnih implikacij vojne v Ukrajini, ki imajo vojaško in nevojaško razsežnost s poudarjenim hibridnim delovanjem, je prisotna nevarnost širitve konflikta prek njenih meja na druga območja. Poleg tega tudi ni mogoče izključiti možnosti napada na ozemeljsko celovitost in suverenost držav evro-atlantskega območja.

Za uresničitev povečanih ambicij in potreb, ki izhajajo iz spremenjenega varnostnega okolja, za izpolnitev zakonskih nalog Slovenske vojske, za razvoj potrebnih zmogljivosti ter za zapolnitev večletne razvojne vrzeli Slovenske vojske je na nacionalni ravni treba prilagoditi obrambno politiko, posodobiti nacionalne strateške in dolgoročne planske podlage ter zagotoviti verodostojno uresničevanje zavez za dvig nacionalnih obrambnih izdatkov na podlagi ambicioznejše, hitrejše in realno dosegljive projekcije doseganja obrambnih izdatkov na ravni dveh odstotkov BDP-ja najpozneje do leta 2030 in njihovo ohranjanje najmanj na tej ravni do leta 2040, v skladu s sprejetimi mednarodnimi zavezami Republike Slovenije, tako na ravni zavezništva kot tudi v Evropski uniji.

2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU REPUBLIKE SLOVENIJE

Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje zaznamovali intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet se vse bolj odmika od ideala absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Spoprijemamo se s preurejanjem uveljavljenih pravil mednarodnega reda, mednarodnih povezav in odnosov ter z novo dinamiko organizacij in mehanizmov mednarodne skupnosti. Spoprijemamo se z izzivi transatlantskemu zavezništvu ter evropski varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu demokratičnih vrednot.

Varnostna dinamika in tveganja v mednarodnem okolju se vse pogosteje kažejo tudi v obliki strateških presenečenj in šokov. Velik vpliv na razvoj varnostnih groženj imata tudi tehnološki napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov v vseh domenah delovanja. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje učinkovitosti obrambnega sistema.

Zaradi vse večje nestabilnosti širšega varnostnega okolja ter različnih, kompleksnih in večdimenzionalnih groženj, ki izvirajo predvsem iz strateških smeri vzhoda in juga, vse bolj izstopata ranljivost evropskih držav in civilne družbe na hibridne oblike sovražnega delovanja ter povečevanje varnostnih tveganj zaradi delovanja državnih in nedržavnih akterjev, katerih učinki imajo poudarjeno nadnacionalno razsežnost.

Prevladujoči dolgoročni trendi v mednarodnem okolju kažejo preoblikovanje vsestranskega ravnotežja moči v svetu, zaradi česar med drugim prihaja do naraščanja napetosti med najvplivnejšimi državami, do spodkopavanja uveljavljenih vrednot in norm v mednarodnih odnosih ter do pogostejše bojne in nebojne uporabe vojaških zmogljivosti. Tako je na primer v neposredni soseščini Evropske unije prišlo do dolgotrajnejše vsestranske zaostritve odnosov med Zahodom in Rusijo ter posledično do povečanega tveganja izbruha oboroženega konflikta velikih razsežnosti.

Na kriznih območjih Zahodnega Balkana, Severne Afrike, Podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in Južne Azije še naprej prevladujejo asimetrične grožnje, ki ohranjajo večinoma lokalni oziroma regionalni značaj. Kljub temu se varnostne grožnje in tveganja tudi v omenjenih kriznih regijah sveta vse pogosteje prepletajo ali povezujejo z dejavnostmi državnih akterjev. To povzroča nove (ne)oborožene konflikte, pogoste mutacije njihovih pojavnih oblik in nenadna nihanja njihove intenzivnosti, kar otežuje njihovo reševanje in posledično tudi dolgoročno stabilizacijo kriznih območij.

Spremenjeno mednarodno varnostno okolje se kaže tudi v krepitvi odvračalne drže Nata in Evropske unije, višji ravni pripravljenosti obrambnih in varnostnih sil, okrepljeni obrambni drži in okrepljenih prizadevanjih za spoprijemanje z novimi varnostnimi izzivi, kar od držav članic med drugim zahteva pospešeno in povečano vlaganje virov v obrambni sistem, zagotavljanje obrambnih zmogljivosti ter krepitev vsestranske odpornosti države in družbe.

Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje pojavljali v različnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta informacijsko- kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo, organiziranih oblik kriminala, nezakonitih oziroma neregularnih migracij, gospodarskih, tehnoloških in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih pritiskov. Vojskovališča brez jasnih meja med odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, obsegajo kopno, morje, zrak, kibernetski prostor ter vesolje.

Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami spremenjenega varnostnega okolja ter s tveganji in morebitnimi grožnjami z obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska regija. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.

Republika Slovenija leži na stičišču geostrateških interesov in presečišču strateških smeri, ki hkrati predstavljajo pomembne oskrbovalne poti, ki povezujejo pristanišča v severnem Jadranu s celinskimi območji Srednje Evrope. Zaradi umeščenosti med Alpe na severu in Jadransko morje na jugu pomeni pomembno povezavo in prehod med zahodom ter vzhodom oziroma za zagotavljanje okrepitve in oskrbe sil po morju ter po kopnem. Za vojaško mobilnost je zato pomembno tudi prostorsko zavarovanje ključnih komunikacijskih poti in vstopnih točk v Republiko Slovenijo.

Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom, množičnejšim usmerjenim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje kritične infrastrukture, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje po kritični infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države. To zahteva odziven, prilagodljiv in delujoč obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti širši spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske.

3. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE 2040

Dinamično, zelo kompleksno, nestabilno in nepredvidljivo varnostno okolje zahteva, da Slovenska vojska povečuje sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in vojaških situacijah v celotnem spektru delovanj, tudi tistih z visoko intenzivnostjo, višjo ravnjo pripravljenosti, boljšo odzivnostjo, večjo odpornostjo, kot tudi vzdržljivost in povezljivost vseh vojaških sil in zmogljivosti.

Slovenska vojska bo prilagodljiva in učinkovita vojaška organizacija, ki bo imela razvite vojaške sile in zmogljivosti ter ustrezno visoko raven pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti, njen razvoj pa bo temeljil tudi na tehnoloških inovacijah.

Z nadaljevanjem razvoja ter pravočasno vzpostavitvijo sil in zmogljivosti bo Slovenska vojska postopno izboljševala svojo sposobnost za obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne obrambe oziroma medsebojne pomoči, pri zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov, pri izpolnjevanju zavez v okviru zavezništva in Evropske unije ter pri širšem ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.

Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili na usposobljenih, izurjenih in motiviranih pripadnikih, kompetentnem poveljniškem kadru, kakovostni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter veščini prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.

Slovenska vojska kot nosilka izvajanja vojaške obrambe Republike Slovenije mora glede na trenutne varnostne izzive in morebitne vojaške grožnje zagotoviti zadostne in ustrezno pripravljene sile s preudarnim in pospešenim razvojem prilagodljivih, kadrovsko popolnjenih, opremljenih, usposobljenih ter vzdržljivih vojaških sil in zmogljivosti. Te bodo organizirane v strukturo, ki bo pripravljena in hitro odzivna za delovanje v morebitnih novih kriznih okoljih različnih razsežnosti in intenzivnosti, hkrati pa mora biti sposobna učinkovito delovati tudi v okoliščinah dolgotrajnejših visokointenzivnih vojaških spopadov.

Če bo treba, bo Slovenska vojska s takimi silami lahko podpirala in sodelovala tudi z drugimi podsistemi nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti države. Spremenjene varnostne razmere zato zahtevajo tudi krepitev drugih podsistemov nacionalnovarnostnega sistema, da bodo sposobni podpreti Slovensko vojsko in zaveznike ob vojaški ogroženosti države.

Z digitalno transformacijo bo Slovenska vojska postala prilagodljiva organizacija, temelječa na znanju, ki bo lahko delovala v majhnih in specializiranih sestavah, pa tudi v večjih strukturah. Postala bo hitro odzivna organizacija, ki bo sposobna tudi dolgotrajnega delovanja.

Prvi izbiri Republike Slovenije bosta vedno preprečevanje konflikta in ohranjanje miru, vendar bo ob zagotavljanju varnosti in obrambe države ter državljanov pa tudi ob ohranjanju miru in varnosti v svetu sposobna odločnega odzivanja z vsemi razpoložljivimi instrumenti in sredstvi.

Slovenska vojska bo zanesljiv in verodostojen partner tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem smislu.

4. DOLGOROČNI CILJI IN PRIORITETE RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE

Zagotavljanje in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije bosta temeljili na ustrezni stopnji lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, ob naslonitvi ter vključenosti v sistem kolektivne obrambe in medsebojne pomoči Evropske unije.

Republika Slovenija bo zagotovila doseganje taktičnih, operativnih in strateških ciljev v okviru odvračanja in kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije prek povezljivosti in učinkovitega delovanja sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah, ki ju bo dosegla z razvojem zmogljivosti Slovenske vojske v skladu z zavezniškimi standardi.

Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih, kar bo omogočalo harmonizacijo nacionalnega obrambnega planiranja z zavezniškimi cikli.

Prvo razvojno obdobje obsega leta od 2023 do 2030, drugo razvojno obdobje pa leta od 2031 do 2040.

Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske izhajajo iz nacionalnih prioritet ter upoštevajo tudi prioritete v okviru zavezništva ter prioritete skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, pri čemer bo izboljšanje ravni pripravljenosti in vzdržljivosti za vojaško obrambo glavno vodilo razvoja.

Dolgoročni cilji razvoja Slovenske vojske izhajajo iz ciljev razvoja obrambnega sistema in obrambne sposobnosti Republike Slovenije ter so usmerjeni v:

-

zagotovitev potrebnih obrambnih zmogljivosti države,

-

zagotavljanje zahtevane ravni pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske,

-

uresničevanje skupnih ciljev in izpolnjevanje zavez v okviru Nata, Evropske unije ter drugih mednarodnih organizacij,

-

sodelovanje Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljanje podpore drugim državnim organom,

-

večjo odpornost države in družbe pred varnostnimi grožnjami,

-

krepitev nacionalne industrijske in tehnološke baze.

Opazno se bodo povečala sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, pri čemer bodo glavno vodilo nacionalne prioritete, podpora domači obrambni industriji, digitalna transformacija Slovenske vojske ter prioritete v okviru Nata in Evropske unije.

Pogoj za razvoj vseh zmogljivosti v obeh obdobjih sta ustrezna raven obrambnih izdatkov ter popolnjevanje z ustreznim kadrom, v nasprotnem primeru bodo tveganja razvoja in nedoseganja zmogljivosti prevelika.

4.1 Prvo razvojno obdobje od leta 2023 do 2030

Smer prvemu razvojnemu obdobju bodo dajali nova obrambna strategija Republike Slovenije in iz nje izhajajoča vojaška strategija Republike Slovenije, Strateški koncept Nata in Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije ter obrambni načrti zavezništva. Vodilo razvoja bo pospešen in vzporedni razvoj ključnih zmogljivosti Slovenske vojske za potrebe nacionalne in kolektivne obrambe.

Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske bo upošteval tudi Natov model sil, za katerega zaveznice prispevajo sile in zmogljivosti ter dopolnjen koncept odzivnih sil Evropske unije, zato bo Slovenska vojska prenovila koncept pripravljenosti in zagotavljanja sil ter operativne cikle in ambicije sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah. Pri tem bo opravljala naloge, ki izhajajo iz obrambnega načrta države, pri čemer bo celovito prenovila in dopolnila načrt uporabe Slovenske vojske.

Cilji in prioritete v prvem razvojnem obdobju so:

-

preoblikovanje in razvoj strukture Slovenske vojske, ki bo omogočila vzporedni razvoj in vzpostavitev ključnih zmogljivosti, in sicer srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon, kar bo med drugim vplivalo na razvoj strukture, sil in zmogljivosti Slovenske vojske tudi v drugem razvojnem obdobju,

-

razvoj nekaterih zahtevnejših zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije ter bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni uporabi,

-

sprejem učinkovitih ukrepov in dejavnosti, ki bodo zagotovili pospešeno pridobivanje ter zadrževanje kadrov za uspešen razvoj prednostnih zmogljivosti Slovenske vojske,

-

zagotovitev ustreznih zalog in rezerv oborožitve, opreme in streliva za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske, posodabljanje sedanje ter gradnjo nove vojaške infrastrukture predvsem za navedene ključne zmogljivosti Slovenske vojske, pa tudi v podporo zavezniškim in drugim silam, ki bi lahko prehajale čez naše ozemlje,

-

v okviru razvoja zmogljivosti za nekinetično delovanje se bodo razvijale zmogljivosti za informacijsko in psihološko delovanje, strateško komuniciranje ter civilno-vojaško sodelovanje.

4.2 Drugo razvojno obdobje od leta 2031 do 2040

V drugem razvojnem obdobju bo Slovenska vojska okrepila sposobnost in pripravljenost za obrambo proti agresiji na kopno ter zračni, pomorski in kibernetski prostor države; povečala sposobnosti za sprejem, podporo in delovanje sil skupaj z zavezniškimi silami ob morebitnih prihodnjih krizah; zagotovila zmogljivosti za odvračanje, omejitev ali onemogočenje nasprotnikovega tempa delovanja in prevzem pobude s sredstvi ter metodami za doseganje strateških in odvračalnih učinkov na večjih oziroma velikih razdaljah; se vključevala v dograjevanje in prilagajanje koncepta celovite obrambe glede na nove trende, tehnologije in grožnje; prepoznala ter izkoriščala priložnosti v okviru zavezništva in Evropske unije, strateških in drugih partnerstev ter tako prispevala k maksimiziranju nacionalnih interesov in kolektivne varnosti ter obrambe.

Slovenska vojska bo skladno z nacionalnimi prioritetami sodelovala v razvojnih projektih, ki bodo prispevali k njenemu razvoju do leta 2040.

Cilji in prioritete v drugem razvojnem obdobju so:

-

nadaljevanje razvoja strukture in vzpostavljanja sil in zmogljivosti Slovenske vojske, kar bo omogočalo izvedljivost nacionalnih in sodelovanje pri izvajanju obrambnih načrtov zavezništva s poudarkom na postopnem prehodu v digitalno transformacijo,

-

nadaljevanje razvoja nekaterih zahtevnejših zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje obrambnih ciljev Republike Slovenije ter bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni uporabi,

-

z nadgradnjo strateške logistike zagotoviti učinkovitejši sistem upravljanja celotnega življenjskega cikla opreme in oborožitve, logistične infrastrukture za potrebe vojaške mobilnosti, podpore države gostiteljice in ustrezno stopnjo vzdrževanja vojaške opreme, zalog goriv in energentov ter oborožitve,

-

oblikovanje in vzdrževanje ustreznih zalog ter rezerv oborožitve, opreme in streliva za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske, posodabljanje sedanje ter gradnjo nove infrastrukture Slovenske vojske (npr. za urjenje in usposabljanje, bivalni in namestitveni objekti, strelišča, logistične zmogljivosti, energetska sanacija infrastrukture Slovenske vojske idr.), z upoštevanjem morebitnega povečevanja vojnega obsega Slovenske vojske.

5. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE

Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno zagotovljena z ustrezno stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje države v sistem kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Republika Slovenija s članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu in Evropski uniji prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Vojna v Ukrajini in zaostrene spremembe mednarodnega varnostnega okolja zahtevajo dodatna prizadevanja, ki se kažejo v pospešenem razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih prispevkih v zavezniške in povezane strukture, večjem obsegu vaj ter višji ravni pripravljenosti in odzivnosti sil.

Sile in zmogljivosti Slovenske vojske bodo na ozemlju Republike Slovenije sposobne delovati samostojno in skupaj z zavezniškimi silami, del sil in zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja Republike Slovenije.

Stanje pripravljenosti določenih sil, skladno z načrtom uporabe Slovenske vojske, bo omogočalo skupno delovanje z zavezniškimi silami. Slovenska vojska bo s premestljivimi silami, integriranimi v skupne sile, lahko sodelovala pri odvračanju, kolektivni obrambi in skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije tudi zunaj ozemlja Republike Slovenije. Pri izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane nacionalne sile in zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska s preostalimi silami zagotavljala zmogljivosti za obrambo ozemlja in varovanje objektov posebnega pomena za obrambo, zagotovitev naraščanja, sprejema, namestitve in podpore delovanja zavezniških sil skupaj s civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice.

Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti in delovala predvsem v kopenski domeni, podprta z lastnimi elementi iz kibernetske, zračne in pomorske in z oporo na zaveznike tudi vesoljske domene.

Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z zavezniškimi standardi, s čimer bodo zagotovljeni povezljivost in skupno delovanje sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanje obrambe Republike Slovenije v okviru kolektivne obrambe.

Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s pospešenim izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri izvajanju poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter nadgradnjo načrta uporabe Slovenske vojske. Organizacijsko-mobilizacijski razvoj Slovenske vojske bo ustrezneje podprt tudi s prostorsko organiziranostjo in povečevanjem rezervne sestave Slovenske vojske. V primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije se bosta obseg in struktura Slovenske vojske lahko bistveno povečala skladno s konceptom vojaške strateške rezerve. Posodobljene bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne, doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za morebitno postopno naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske.

Slovenska vojska bo postopoma vzpostavila ustrezno mirnodobno strukturo, ki bo omogočala hitro naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost.

Z okrepljenimi vajami na ozemlju Republike Slovenije in v tujini bo zagotavljala in redno preverjala zahtevano raven pripravljenosti sil in zmogljivosti, tudi tistih v večnacionalnih odzivnih formacijah.

Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo razpoložljivost nacionalnih virov, predvidoma ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva ali Evropske unije oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi državami.

Hkrati so izkušnje s trenutnih konfliktnih območij pokazale, da je treba razvijati nekatere zahtevnejše zmogljivosti, pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, ki pa niso del sprejetih zavez do zavezništva, na primer sistem zračne obrambe Republike Slovenije. Slovenska vojska bo organizirana tako, da bo omogočen razvoj rodov in služb ter izvajanje njihovega združenega in večdomenskega bojevanja. V nacionalnem okviru bo do konca dolgoročnega obdobja Slovenska vojska sposobna oblikovati namenske taktične enote do vključno brigadne ravni.

Slovenska vojska bo v začetku dolgoročnega obdobja prednostno vzporedno oblikovala srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon ter druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in Evropske unije ter na nacionalnem ozemlju.

Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati naloge v celotnem spektru, tudi naloge delovanja v operacijah visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah.

Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti. Skladno z merili Severnoatlantskega zavezništva bo delež premestljivih sil stalne sestave kopenskih sil Slovenske vojske dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva. Najmanj 10 odstotkov stalne sestave Slovenske vojske bo ohranjalo stalno visoko raven pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v mednarodnih odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.

Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih, finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju ustrezne ravni pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo strateškim prioritetam Republike Slovenije.

Izvajanje vojaške obrambe mora biti podprto in dopolnjeno z delovanjem civilne obrambe, ki skupaj z drugimi subjekti nacionalne varnosti zagotavljata odpornost celotne države in družbe.

6. DOLGOROČNI OKVIR OBRAMBNIH VIROV

6.1 Kadrovski viri

Obseg kadrovskih virov Slovenske vojske bo temeljil na poslanstvu in nalogah, potrebnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem in mednarodnem okviru, na nacionalni ravni ambicij ter razpoložljivih virih. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske, skladno s konceptom vojaške strateške rezerve.

Pridobivanje kadra bo podprto z ukrepi, ki bodo omogočali doseganje zahtevanega kadrovskega obsega in strukture ter pomlajevanje stalne sestave Slovenske vojske.

Z ustreznim pristopom in komuniciranjem z državljani se bo povečalo zanimanje za zaposlitev in sodelovanje s Slovensko vojsko. Vzdrževal se bo stik z državljani pri njihovem vključevanju v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo zaradi obveščanja, motiviranja in nadaljnjega sodelovanja ter usposabljanja. Med glavnimi orodji pridobivanja kadra bodo štipendiranje, izvajanje delovnih praks in tabori za mlade ter ponujanje vsebin, ki so zanimive za mlade in hkrati krepijo vojaške kompetence.

Pri pridobivanju in zagotavljanju kadra za opravljanje vojaške službe bo treba neprekinjeno analizirati stanje, prepoznati težave, se odločno odzivati na zaznano problematiko ter izvajati sistemske ukrepe za dvig notranje kohezivnosti in zadrževanje kadra ter vzpostavljanje konkurenčnosti in prilagodljivosti poklica, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost vojaškega kadra in ohranili vzdržljivost obrambnih sil.

Nadaljevanje profesionalizacije in upravljanja kadrov bo podpiralo razvoj Slovenske vojske in zagotavljalo ustrezen karierni razvoj pripadnikov Slovenske vojske. Karierni razvoj bo podpiral uresničevanje nalog in ciljev Slovenske vojske ter ambicije pripadnikov po doseganju njihovih poklicnih ciljev. Vojaški poklic bo umeščen v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Vzpostavljen bo ustrezen socialno-ekonomski in delovnopravni status vojaških oseb, ki bo vseboval posebne zahteve dela, obremenitve in omejitve vojaškega poklica ter bo tako konkurenčen na trgu dela.

Državljanom bo na podlagi prostovoljnosti omogočeno vključevanje v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko ter pridobivanje in vzdrževanje vojaškega znanja in veščin. Okrepila se bodo prizadevanja za vključevanje državljanov v prostovoljno služenje vojaškega roka, ki predstavlja eno od najpomembnejših vstopnih točk v Slovensko vojsko. Obrambno usposabljanje državljanov za povečevanje interesa in števila morebitnih interesentov za opravljanje različnih oblik vojaške službe bo potekalo predvsem v obliki nadgrajevanja in vzdrževanja vsakoletne izvedbe mladinskih in študentskih vojaških taborov ter strelskih in drugih tekmovanj. Vzdrževali se bodo stiki z državljani, ki so uspešno opravili prostovoljno služenje vojaškega roka in končali obveznosti v pogodbeni rezervni sestavi ter stalni sestavi Slovenske vojske.

Skladno s potrebami bo omogočeno in izvajano tudi šolanje častnikov in podčastnikov za rezervo.

S podporo pristojnih ustanov bo okrepljeno izvajanje sistema celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske in njihove svojce.

Prav tako bodo v okviru širše državne stanovanjske politike nadgrajene sistemske rešitve glede možnosti dodatnega zagotavljanja najema ali nakupa stanovanj za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske.

Za izboljšanje stanja na kadrovskem področju in za polno učinkovitost Slovenske vojske so nujni organizacijski in statusni ukrepi, povezani s posebnostmi vojaškega poklica. Za njihovo uveljavljanje je nujen celovit pristop, kar bo zahtevalo politični in širši družbeni konsenz za nujne prilagoditve ter spremembe zakonskih in podzakonskih aktov.

6.2 Finančni viri

Zagotavljanje zadostnega obsega finančnih virov je nujno za doseganje obrambnih razvojnih ciljev za bistveno izboljšanje sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti, vzdržljivosti, odpornosti, povezljivosti in razvojne naravnanosti Slovenske vojske za opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z ravnjo ambicij.

Pogoj za doseganje obrambnih ciljev je zadostno, predvidljivo in stabilno zagotavljanje finančnih virov.

Za izpolnitev zakonskih nalog, razvoj potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske in spoštovanje sprejetih mednarodnih zavez je treba zagotoviti hitrejše in realno dosegljivo vsakoletno povečevanje obrambnih izdatkov.

Obseg obrambnih izdatkov, ki bo lahko učinkovito podpiral postavljene cilje, se mora postopoma povečevati in najpozneje do leta 2030 dosegati dva odstotka BDP-ja ter se nato ohranjati najmanj na tej ravni do leta 2040. Za investicije v glavno opremo bo vsako leto namenjenih najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov. Za raziskave, razvoj in inovacije bosta namenjena najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov, cilji pa so lasten razvoj v podporo dolgoročnim zmogljivostim Slovenske vojske, podpiranje domačih podjetij in raziskovalnih ustanov ter s tem krepitev nacionalne obrambne tehnološko-industrijske baze.

Podrobnejša letna rast obrambnih izdatkov kot deleža BDP-ja je prikazana v spodnji tabeli.

Leto	2023	2024	2025	2026	2027	2028	2029	2030–2040
Obrambni izdatki kot % BDP	1,35	1,44	1,53	1,63	1,72	1,81	1,91	2,00

7. STRUKTURA IN ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE

Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje njenega poslanstva in nalog, skladno z Zakonom o obrambi in opredeljeno ravnjo ambicij. Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske bodo omogočali učinkovito delovanje in uresničevanje lastnih ter zavezniških načrtov, večdomensko delovanje, izvajanje združenega bojevanje rodov, oblikovanje namenskih enot na nacionalni in tudi mednarodni ravni, vzpostavitev ciljnih zmogljivosti, zagotavljanje pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanje sil do načrtovanega obsega. Prihodnji tehnološki razvoj se bo odražal v spremembah in razvoju vojskovanja, kar bo vplivalo tudi na obseg in strukturo.

Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.

Generalštab Slovenske vojske kot najvišji vojaškostrokovni organ, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, bo na tej ravni opravljal tudi vse naloge razvoja in načrtovanja delovanja Slovenske vojske.

Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni ravni bo izvajalo Poveljstvo sil, ki bo odgovorno za pripravljenost in vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.

Najvišja oblika poveljevanja na taktični ravni bo manevrska brigada. Na taktični ravni bodo poveljevanje prav tako izvajali poveljstvo za zagotovitev in podporo, poveljstvo letalstva in zračne obrambe, mornariško poveljstvo, poveljstvo za kibernetsko obrambo, poveljstvo specialnih sil in poveljstvo rezervnih sil. Po prvem razvojnem obdobju bo po izvedeni analizi in na podlagi kadrovskih trendov sprejeta odločitev o številu manevrskih brigad v drugem razvojnem obdobju.

Osnovna taktična enota manevrskega dela kopenske vojske bo pehotni bataljon. V enotah drugih rodov bosta osnovni taktični enoti bataljon ali samostojna četa.

Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja rodov na ozemlju Republike Slovenije bo brigada, za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije pa bo najvišja enota bataljonska bojna skupina. Enote Slovenske vojske se bodo za delovanje in izvedbo določenih nalog lahko namensko oblikovale po načelu modularnosti.

Organizacijsko-formacijska struktura Slovenske vojske na taktični ravni bo omogočala izpolnjevanje cilja 50-odstotnega deleža premestljivih kopenskih sil Slovenske vojske.

Sile za bojevanje bodo sestavljali pehotna bataljona (srednji in gorski), bojni izvidniški bataljon in enota za specialno delovanje. V prvem razvojnem obdobju bodo v strukturi Slovenske vojske ohranjene tudi oklepne zmogljivosti.

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)

Časovnica