Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-557/2016, stran 2047 DATUM OBJAVE: 29.2.2016

VELJAVNOST: od 1.3.2016 do 31.12.2017 / UPORABA: od 1.3.2016 do 30.4.2018

RS 17-557/2016

Verzija 14 / 14

Čistopis se uporablja od 1.5.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.5.2018
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
557. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
Na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; v nadaljevanju ZDR-1) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev,
– TURISTIČNO GOSTINSKA ZBORNICA SLOVENIJE in
– ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE, Sekcija za gostinstvo in turizem,
ter
kot predstavnika delojemalcev,
– SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE,
– OBALNI SINDIKAT GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE PRI KONFEDERACIJI SINDIKATOV 90 SLOVENIJE,
K O L E K T I V N O   P O G O D B O
dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

9. člen

Akti, pogodbe o zaposlitvi, organizacija dela, oblikovanje in posredovanje pisnih in ustnih delovnih navodil se izvaja v slovenskem jeziku.

10. člen

Varnost in zdravje pri delu

(1)

Delodajalec mora, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje načine:

-

Pred nastopom dela in ves čas trajanja delovnega razmerja mora delavce seznanjati z nevarnostmi pri delu, s pravicami in z obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.

-

Delavcem je dolžan zagotavljati usposabljanje za varno in zdravju neškodljivo opravljanje dela; pravilno uporabo predpisanih sredstev (kot npr. osebne varovalne, delovne opreme za osebno varnost pri delu in drugo: pravilne postopke ravnanja in nudenja prve pomoči v primeru nesreče ali poškodbe pri delu). Uporabo in vzdrževanje predpisanih uniform in druge delovne opreme delodajalec uredi v posebnem pravilniku.

-

Zagotoviti mora predhodne in obdobne zdravniške preglede delavcev.

-

Priskrbeti mora osebno varovalno in delovno opremo delavcev ter jo redno vzdrževati.

-

Razvijati mora usklajeno politiko varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč organizacijo dela, socialne odnose in vplive delovnega okolja.

-

Omogočati mora sodelovanje reprezentativnega sindikata in sveta delavcev, če je ta organiziran, pri vseh vprašanjih varnega in zdravega dela v skladu z veljavnimi ZVZD.

-

Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih oseb.

-

Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zaščito delavcev pred nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

(2)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka ter drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni.

11. člen

Delavci so dolžni spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu in ukrepe delodajalca za zagotavljanje le-teh ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo zlasti:

-

Uporabljati varnostne naprave ter predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

-

Odzivati se na zdravniške preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom.

-

Takoj obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih oseb.

-

Odkloniti delo, če niso bili predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje; če niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega pregleda.

12. člen

Varovane kategorije delavcev

(1)

Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.

(2)

Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri koriščenju letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.

POGODBA O ZAPOSLITVI

13. člen

Sklenitev delovnega razmerja

(1)

Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(2)

Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.

14. člen

(1)

Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.

(2)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.

(3)

Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe.

(4)

Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh.

(5)

Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.

15. člen

Kraj opravljanja dela

(1)

Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.

(2)

Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.

-

Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.

(3)

V nobenem primeru ni mogoče napotiti na delo v drug kraj nosečnic, delavcev, ki skrbijo za otroke do šestega leta starosti oziroma duševno ali telesno motene otroke, ter invalidov in starejših delavcev.

16. člen

Opravljanje drugega dela

(1)

Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti:

-

v primeru nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;

-

v primeru okvare delovnih naprav;

-

v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;

-

v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;

-

v primeru izjemnih vremenskih pogojev elementarnih nesreč;

-

v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;

-

v času odpovednega roka;

-

neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;

-

v času čakanja na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo delavcu;

-

v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba. Z aktom delodajalca je to dopustno narediti le v primeru, ko na podjetniškem nivoju ni organiziranega sindikata.

(2)

Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(3)

Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.

(4)

Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

(5)

Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.

17. člen

Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki niso opredeljeni v zakonu, ki ureja delovna razmerja
Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko določenih primerih ter v primeru:

-

poskusnega dela,

-

sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,

-

zaposlitve pripravnika,

-

zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta pri delodajalcu,

-

da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona,

-

izpolnitve obveznosti delodajalca, kot izhaja iz pogodbe o štipendiranju.

18. člen

Pogodba o zaposlitvi za določen čas v primeru projektno organiziranega dela

(1)

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.

(2)

Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe.

19. člen

Poskusno delo

(1)

Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela.

(2)

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

-

za dela od prvega do tretjega tarifnega razreda – 1 mesec,

-

za dela od četrtega do petega tarifnega razreda – 2 meseca,

-

za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,

-

za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,

-

za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.

(3)

Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v pogodbi o zaposlitvi.

20. člen

Pripravništvo

(1)

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2)

Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,

-

za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,

-

za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.

(3)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(4)

Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(5)

Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.

(6)

Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

21. člen

Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.

22. člen

Veljavnost opozorila pred nameravano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18 mesecev.

23. člen

Postopki delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
V primerih iz 85. in 86. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član je, oziroma svet delavcev, če ni član sindikata. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve vabila na zagovor.

24. člen

Dijaki in študenti na praksi

(1)

Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:

-

nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,

-

seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,

-

zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,

-

ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,

-

prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.

(2)

Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe ZDR-1 o delu otrok, mlajših od 15 let.

25. člen

Mentorji
Delodajalec mora delavcu – mentorju – zagotoviti dodatno strokovno usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.

26. člen

Izobraževanje

(1)

Delavci se imajo pravico in dolžnost izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati v interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Delodajalec ima pravico delavce napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

(2)

Za izobraževanje se šteje:

-

izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe (verificirana oblika izpopolnjevanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),

-

izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in poglabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu),

-

usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu).

(3)

Stroške izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v celoti krije delodajalec, kadar delavca napoti na obvezno izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje.

27. člen

Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe

(1)

Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa, tudi če je izobraževanje v interesu delovnega procesa.

(2)

Pravice in obveznosti delavca in delodajalca se uredijo s pogodbo o izobraževanju, v kateri določita predvsem:

-

število dni odsotnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova izobraževanja,

-

primere ter pogoje, v katerih se odsotnost sme koristiti,

-

način obveščanja o odsotnostih in način odobritve odsotnosti,

-

kdo nosi breme odsotnosti ter pravice delavca iz tega naslova,

-

pravila glede morebitnega sofinanciranja dela stroškov izobraževanja,

-

opredelitev morebitnih obveznosti delavca do delodajalca po dokončanem izobraževanju, ki morajo biti sorazmerne s pravicami delavca v času izobraževanja.

(3)

Če je delavec napoten na izobraževanje, mu pripada najmanj 1 delovni dan plačane odsotnosti za pripravo na izpit. Do odsotnosti je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.

28. člen

Napredovanje

(1)

Delavec zaradi dosežkov na delovnem mestu, ki imajo pri delodajalcu dolgoročno pozitivne učinke, na delovnem mestu napreduje.

(2)

Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.

29. člen

Delovni čas in čas, prebit na usposabljanju in izpopolnjevanju

(1)

Usposabljanje in izpopolnjevanje je v interesu delodajalca in delavca in se organizira z namenom ohranjanja in povečevanja osebne konkurenčnosti delavca ter povečevanja učinkovitosti in produktivnosti delovnega procesa.

(2)

Usposabljanje in izpopolnjevanje potekata praviloma med delovnim časom. Če se delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če usposabljanja ali izobraževanja iz razumnih razlogov ni mogoče organizirati med delovnim časom, lahko poteka izven delovnega časa.

(3)

V primeru, da vsaj dve tretjini časa, namenjenega za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, potekata izven delovnega časa delavca, se lahko na ravni delodajalca določi, katere pravice se delavcu iz tega naslova priznajo.

30. člen

Disciplinska odgovornost

(1)

V disciplinskem postopku mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Od vročitve pisne obdolžitve do zagovora morajo preteči najmanj 3 delovni dnevi.

(2)

V disciplinskem postopku mora delodajalec omogočiti zagovor delavcu, razen če le-ta to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.

(3)

Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet. Pri izbiri disciplinske sankcije mora delodajalec upoštevati stopnjo krivde, pomembne subjektivne in objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, in individualne lastnosti delavca.

(4)

Najvišja odmerjena denarna kazen ne sme presegati 60 % od osnove, mesečni odtegljaj ne sme presegati 10 % od osnove, časovno obdobje pa ne sme presegati obdobja šestih mesecev. Za osnovo se šteje plača delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma plača, ki bi jo prejel, če bi delal. Pri izplačilu plače mora delodajalec upoštevati omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

(5)

Sklep o disciplinski odgovornosti mora biti delavcu vročen na način, kot določa zakon, in mora vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.

31. člen

Odškodninska odgovornost delavca

(1)

Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

(2)

Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, ugotavljanje višine škode pa bi povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku.

(3)

Znesek, do katerega ni potrebno dokazovati dejanske višine nastale škode za posamezni škodni dogodek, ne sme presegati vsakokratnega zneska osnovne plače delavca v času nastanka škodnega dogodka.