Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

1847. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Na podlagi 17., 56., 72., 76. in 206. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o izvrševanju kazni zapora

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, ki se v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

2. člen

(varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin obsojenca)

Osebe, ki obravnavajo obsojenca med prestajanjem kazni zapora ves čas zagotavljajo in varujejo njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno skrb pa posvečajo varstvu njegovih pravic in dostojanstva pri postopku oddaje urina, postopku preizkusa prisotnosti alkohola, uresničevanju verske svobode ter nameščanju in zagotavljanju bivanjskih pogojev.

II. POZIVANJE OBSOJENCA NA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA

3. člen

(posredovanje listin)

(1)

Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pošlje okrožnemu sodišču, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: pristojno okrožno sodišče), listine iz kazenskega spisa: pravnomočno odločbo, ki naj se izvrši; izpisek iz kazenske evidence; psihološko ali psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo.

(2)

Če je obsojenec zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: obsojenec, ki je zaščitena oseba), pošlje sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, listine iz prejšnjega odstavka tudi enoti, pristojni za zaščito ogroženih oseb, kot jo določa zakon, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: enota).

4. člen

(obveščanje o pozivu za nastop kazni)

(1)

Pristojno okrožno sodišče pošlje zavodu, v katerem bo obsojenec prestajal kazen, izvod poziva za nastop kazni zapora in kopije listin iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Če je obsojenec zaščitena oseba, zavodu kopije listin posreduje enota.

(3)

Izvod poziva za nastop kazni zapora prejme tudi obsojenec, ki je v priporu ali na prestajanju kazni zapora.

(4)

Pristojno okrožno sodišče pozove obsojenca, ki je zaščitena oseba, na prestajanje kazni prek enote. Enota v sodelovanju z Generalnim uradom Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni urad) zagotovi, da obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu, ki ima pogoje za zagotovitev njegove varnosti.

5. člen

(nastop kazni)

(1)

Če obsojenec ne nastopi kazni na dan, ki je določen v pozivu za nastop kazni, zavod v treh dneh o tem obvesti pristojno okrožno sodišče.

(2)

Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan, kot je določeno v pozivu, ga zavod sprejme.

(3)

Če je obsojenec, ki ni nastopil kazni na dan, ki je določen v pozivu za nastop kazni, zaščitena oseba, se o tem ne glede na prvi odstavek tega člena obvesti enoto, ki poskrbi, da obsojenec nastopi kazen zapora.

III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD

6. člen

(dopustnost sprejema)

(1)

Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora, če obsojenec predloži svoj izvod poziva za prestajanje kazni.

(2)

Obsojenca, ki poziva nima pri sebi, se sprejme, če ima zavod svoj izvod poziva. Če zavod nima svojega izvoda poziva, obsojenca sprejme na prestajanje kazni, če pri pristojnem okrožnem sodišču ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni zapora že odposlan. V tem primeru zavod zabeleži poizvedbo na sodišču.

7. člen

(ugotavljanje istovetnosti)

(1)

Ob prihodu obsojenca v zavod se najprej ugotovi istovetnost s primerjanjem osebnih podatkov obsojenca iz poziva za nastop kazni, s podatki na osebni izkaznici ali drugih javnih listinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti istovetnost.

(2)

Če istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega odstavka, se jo lahko ugotavlja s preverjanjem podatkov s pomočjo drugih oseb, listin, podatkov iz evidenc po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, ali s primerjavo po fotografijah.

(3)

V primeru suma, da prestajanja kazni zapora ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen zapora, ali v primeru, da istovetnosti ni mogoče ugotoviti na načine iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavod obvesti pristojno policijsko postajo, da ugotovi istovetnost osebe.

(4)

Če oseba iz prejšnjega odstavka ni obsojenec, ki bi moral nastopiti kazen zapora, zavod o tem obvesti pristojno okrožno sodišče.

(5)

Istovetnost obsojenca, ki je zaščitena oseba, se ugotavlja v sodelovanju z enoto. Delavci zavoda varujejo tajnost podatkov o obsojencu, ki je zaščitena oseba, v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje podatkov.

8. člen

(obveščanje o nastopu)

(1)

Zavod o nastopu prestajanja kazni zapora v osmih dneh obvesti pristojno okrožno sodišče in sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ter v 15 dneh center za socialno delo, ki je pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center).

(2)

O nastopu prestajanja kazni zapora obsojenca, ki je zaščitena oseba, zavod obvesti sodišči iz prejšnjega odstavka prek enote. O nastopu kazni obsojenca, ki je zaščitena oseba, se pristojnega centra ne obvešča.

(3)

Zavod v 15 dneh o nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma institucijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove interese, če obsojenec s tem pisno soglaša.

9. člen

(nedovoljene stvari)

(1)

Obsojenec med prestajanjem kazni zapora ne sme imeti pri sebi:

-

z zakoni ali sodnimi odločbami prepovedanih ali nedovoljenih stvari oziroma predmetov;

-

orožja, imitacij orožja, eksploziva, streliva in drugih podobnih nevarnih stvari oziroma predmetov;

-

stvari oziroma predmetov, primernih za napad, poskus pobega, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja, ter drugih podobnih predmetov;

-

mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev, razen če so dovoljena s hišnim redom zavoda;

-

alkohola in alkoholnih pijač;

-

prepovedanih drog oziroma substanc iz drugega odstavka 63. člena in četrtega odstavka 236. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljnjem besedilu: nedovoljena psihoaktivna snov);

-

pripomočkov za pripravo in uporabo snovi iz pete in šeste alineje tega odstavka;

-

denarja v gotovinski obliki, ki presega znesek, dovoljen s hišnim redom;

-

sredstev za slikovno in zvočno snemanje ter posameznih sestavnih delov teh stvari, če niso dovoljena s hišnim redom in

-

stvari oziroma predmetov, ki onemogočajo varno in funkcionalno bivanje v zavodu in motijo druge obsojence.

(2)

Stvari oziroma predmeti iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena stvar) se podrobneje določijo s hišnim redom zavoda.

10. člen

(odvzem nedovoljenih stvari)

Ob sprejemu v zavod se obsojencu nedovoljene stvari odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 92. členom tega pravilnika.

11. člen

(higienski ukrepi)

Ob sprejemu v zavod se obsojenec oprha. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.

12. člen

(ravnanje z oblačili)

(1)

Oblačila in obutev, v katerih je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkužijo.

(2)

Če obsojenec nima primernih oblačil, kot jih določa 28. člen tega pravilnika ali obutve, mu te zagotovi zavod. Če obsojenec želi, se mu njegova oblačila in obutev vrnejo, sicer pa se v zavodu shranijo.

13. člen

(pridobivanje podatkov od pristojnega centra)

(1)

Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta oziroma za načrtovanje in izvajanje aktivnosti in programov socialnega vključevanja obsojenca po odpustu.

(2)

Pristojni center podatke pošlje zavodu v 30 dneh po prejemu zaprosila.

(3)

O obsojencu, ki je zaščitena oseba, se podatki od pristojnega centra ne zbirajo.

14. člen

(zdravstveni pregled)

(1)

Zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), nemudoma po sprejemu, najkasneje pa naslednji dan po sprejemu, z obsojencem opravi razgovor in ga pregleda.

(2)

Zdravnik pri pregledu ugotavlja morebitne poškodbe in druge zdravstvene posebnosti obsojenca ter jih dokumentira.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se zdravstveni pregled obsojenca, ki se zglasi v zavodu zaradi prestajanja hišnega zapora, ne opravi.

15. člen

(drugi ukrepi ob sprejemu)

Zavod ob sprejemu obsojenca:

-

pripravi oceno njegove samomorilne ogroženosti;

-

preveri, ali pri njem obstaja zdravstveno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovitve o samomorilni ogroženosti;

-

oceni potrebo po pregledu pri psihiatru in potrebo po pregledu pri zdravniku specialistu;

-

zabeleži posebnosti, ki so pomembne za namestitev in nadaljnjo obravnavo obsojenca, zlasti: invalidnost, podatek o tem, ali obsojenec kadi, morebitno ogrožanje ali motenje drugih obsojencev, ogroženost od drugih obsojencev, prilagoditvene težave, potreba po razgovoru s psihologom ali drugim svetovalcem, socialne težave;

-

od obsojenca pridobi izjavo o tem, koga naj zavod obvesti v primeru njegove hospitalizacije ali smrti.

16. člen

(fotografiranje in odvzem prstnih odtisov)

Zavod obsojenca po sprejemu fotografira. Obsojenčeva fotografija se shrani v njegovem osebnem spisu. Obsojenca se fotografira tudi na vsakih pet let prestane kazni zapora oziroma ob bistvenih spremembah njegovega videza.

IV. POSTOPEK Z OBSOJENCEM V SPREJEMNEM OBDOBJU

17. člen

(bivanje)

(1)

V sprejemnem obdobju obsojenci bivajo v prostorih, ki so praviloma ločeni od prostorov ostalih obsojencev.

(2)

Prostor iz prejšnjega odstavka se za obsojenca, ki je zaščitena oseba, določi v sodelovanju z enoto.

18. člen

(strokovna skupina)

(1)

Naloge strokovne skupine opravljajo strokovni delavci: psiholog, pedagog, socialni delavec, učitelj praktičnega pouka in delavec zdravstvene stroke, ki je zaposlen v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec zavoda). Pri nalogah strokovne skupine sodelujeta tudi delovni inštruktor in predstavnik pravosodnih policistov.

(2)

Za obravnavo obsojenca, ki je zaščitena oseba, se strokovna skupina sestavi v skladu z usmeritvami enote, katere predstavnik tudi sodeluje v strokovni skupini.

19. člen

(naloge strokovne skupine v sprejemnem obdobju)

(1)

Strokovna skupina v sprejemnem obdobju:

-

preveri oceno obsojenčeve samomorilne ogroženosti;

-

pouči obsojenca o njegovih pravicah in obveznostih na prestajanju kazni zapora, življenju in delu v zavodu ter mu poda potrebna pojasnila in nasvete;

-

seznani obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in hišnim redom zavoda;

-

pridobi in dopolni že obstoječo dokumentacijo v obsojenčevem osebnem spisu;

-

predlaga napotitev obsojenca na zdravstveni pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;

-

zbere podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo obsojenčevega osebnega načrta;

-

pripravi oceno potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu;

-

predlaga napotitev obsojenca v skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15);

-

sestavi osebni načrt in ga obsojencu ponudi v podpis.

(2)

Strokovna skupina v obsojenčevem osebnem načrtu zabeleži podatke o:

-

namestitvi obsojenca,

-

režimu prestajanja kazni,

-

stikih z ožjimi družinskimi člani in drugimi osebami,

-

oblikah in programih obravnave obsojenca,

-

izobraževanju in prostočasnih aktivnostih,

-

delu,

-

ugodnostih in

-

načrtu socialnega vključevanja.

(3)

Podatke iz četrte in šeste alineje prvega odstavka tega člena o obsojencu, ki je zaščitena oseba, zagotovi enota.

V. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI

20. člen

(sobe)

(1)

Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih sobah.

(2)

Sobe morajo biti svetle, suhe in zračne.

(3)

Sanitarije so obsojencem vsak čas dostopne.

21. člen

(nameščanje)

(1)

Če prostorske možnosti to omogočajo, se v samskih sobah zagotovi 9 m² površine, v večposteljnih sobah pa 7 m² površine vsakemu obsojencu.

(2)

Zavodi ravnajo v skladu z normativom iz prejšnjega odstavka pri novogradnjah in izračunu prostorske zmogljivosti zavoda ter si prizadevajo ravnati v skladu s tem normativom tudi pri adaptacijah obstoječih objektov.

(3)

Zavod obsojenca, ki je zaščitena oseba, namesti tako, da ne pride v stik z drugimi obsojenci, razen če glede na odločitve komisije in usmeritev enote za njegovo zaščito to ni potrebno.

22. člen

(oprema v sobah)

(1)

V sobah so omare, v katerih obsojenci hranijo stvari, ki jih smejo imeti med prestajanjem kazni zapora pri sebi.

(2)

Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena z vložkom, dvema rjuhama ali prevlekama, blazino in potrebnim številom odej.

(3)

Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni.

23. člen

(skrb za prostore)

(1)

Obsojenci skrbijo, da so njihove sobe pospravljene in prezračene.

(2)

Obsojenci v okviru dolžnosti iz 51. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) opravljajo vsa dela v zavodu, ki so potrebna za vzdrževanje reda in čistoče v sobah, delovnih in drugih prostorih, na dvoriščih in v okolici zavoda.

24. člen

(režim prestajanja kazni)

(1)

Glede na stopnjo varovanja in omejevanja svobode gibanja obsojenec kazen zapora prestaja v zaprtem režimu, polodprtem režimu ali odprtem režimu.

(2)

Režimi se razlikujejo zlasti glede na naslednje kriterije: stopnja nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda ter število ugodnosti prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen.

(3)

Stopnja nadzora nad obsojenci je:

-

v zaprtem režimu višja, obsojence se redno nadzoruje, na delo zunaj zavoda pa odhajajo praviloma pod nadzorom pravosodnih policistov;

-

v polodprtem režimu nižja, obsojence se občasno nadzoruje, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani;

-

v odprtem režimu najnižja, obsojence se občasno nadzoruje, prosto se gibajo v okolici zavoda ali oddelka, ki se določi s hišnim redom zavoda, na delo odhajajo sami in se jih med delom ne nadzoruje redno.

(4)

Na sodišče in druge državne institucije, v zdravstvene zavode in institucije, ki so pomembne za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, praviloma odhajajo obsojenci:

-

v zaprtem režimu v spremstvu pravosodnih policistov;

-

v polodprtem in odprtem režimu brez spremstva pravosodnih policistov.

(5)

Pri odločanju o podelitvi ugodnosti prostega izhoda se glede na režim obsojenca uporablja 77. člen tega pravilnika.

(6)

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.

(7)

Direktor zavoda s hišnim redom podrobneje določi način izvrševanja določb tega člena.

25. člen

(oddelki zavoda)

(1)

Zavod glede na svoje prostorske zmožnosti lahko oblikuje posebne prostore ali oddelke za obsojence, ki kazen zapora prestajajo v enakem režimu.

(2)

V zaprtih oddelkih so prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, zaklenjeni, če je to nujno potrebno za zagotavljanje varnosti.

(3)

Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se v polodprtih oddelkih praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaklenjena le v nočnem času.

(4)

Odprti oddelki niso opremljeni z arhitekturnimi in tehničnimi ovirami za preprečitev bega, lahko pa imajo ograjo in elektronski sistem varovanja za preprečitev vstopa v območje oddelka. Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se ne zaklepajo. Vhodna vrata odprtega oddelka se prek noči praviloma zaklepajo.

VI. PREHRANA OBSOJENCEV

26. člen

(zagotavljanje prehrane)

(1)

Obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo.

(2)

Prehrana je uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev.

(3)

Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.

(4)

Ustreznost prehrane se ugotavlja tudi tako, da pred delitvijo obroka jed poskusi direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga on določi.

(5)

Obsojencem, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojencem, ki delajo v okviru delovne terapije, zavod zagotovi dodatni obrok hrane za vsak dan, ko delajo. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili normativov za prehrano glede na vrsto in telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.

(6)

Obsojenec, ki je zaščitena oseba, dobiva prehrano po postopku in na način, ki ga določi direktor zavoda v sodelovanju z enoto.

27. člen

(prilagojena prehrana)

(1)

Obsojencu, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne je, zavod pri posameznem obroku zagotovi ustrezno pripravljeno nadomestno živilo v skladu s svojimi zmožnostmi.

(2)

Bolnemu obsojencu se zagotavlja hrana po navodilih zdravnika. Zavod obsojencu zagotavlja dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik preverja, ali se pri obsojencu v zvezi s pripravo hrane ravna v skladu z njegovimi navodili. O ugotovitvah poroča direktorju zavoda.

VII. OBLAČILA, OBUTEV IN OSEBNA HIGIENA OBSOJENCA

28. člen

(primernost oblačil)

(1)

Obsojenčeva oblačila po vrsti, vzorcu, kroju ali obrabljenosti ne smejo vzbujati pozornosti ali žaliti človekovega dostojanstva.

(2)

Obsojenec dobi oblačila, ki so primerna letnemu času.

29. člen

(zagotavljanje oblačil)

(1)

Obsojenec lahko nosi svoja oblačila in obutev, če so ta primerno vzdrževana.

(2)

Obsojencu se na njegovo prošnjo lahko dodelijo oblačila in obutev, in sicer: en suknjič, dvoje hlač oziroma dvoje kril, dve srajci, pet spodnjih majic, pižama, pet spodnjih hlač, pet parov nogavic, eni nizki čevlji in eni natikači. Po potrebi se mu dodelijo še dodatna oblačila in pokrivalo.

(3)

Nogavice se nadomestijo z novimi praviloma na šest mesecev, nizki čevlji in natikači na dve leti, osebno perilo in ostala oblačila pa enkrat letno.

30. člen

(vzdrževanje oblačil)

(1)

Obsojenec skrbi, da so njegova oblačila in obutev vzdrževana in čista.

(2)

Zavod zagotavlja pogoje, da se oblačila čistijo v zavodski pralnici najmanj enkrat mesečno, spodnje perilo in brisače pa najmanj enkrat tedensko.

31. člen

(delovna obleka)

(1)

Obsojencu, ki dela, se zagotovijo oblačila, obutev in delovna zaščitna sredstva, ki ustrezajo higienskim in tehničnim predpisom o varstvu pri delu (v nadaljnjem besedilu: delovna obleka).

(2)

Zavod zagotovi delovno obleko za obsojenca, ki dela na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojenca, ki dela v okviru delovne terapije. Za obsojenca, ki dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, in obsojenca, ki dela pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda, delovno obleko zagotovi delodajalec, pri katerem obsojenec dela.

(3)

Obsojenec v času, ko ne dela, ne sme nositi delovne obleke.

32. člen

(osebna higiena)

(1)

Zavod obsojencu omogoči prhanje najmanj dvakrat tedensko in tudi vsak dan, ko obsojenec dela.

(2)

Obsojencu, ki nima sredstev za nakup osnovnih higienskih pripomočkov, te zagotovi zavod po seznamu artiklov, ki je določen s hišnim redom zavoda.

(3)

Obsojencu se na njegovo prošnjo dodelita dve brisači, ki se nadomestita z novimi praviloma enkrat letno.

(4)

Nadzor nad higieno obsojencev in higienskimi pogoji v zavodu opravljata zdravstveni delavec zavoda in delavec zavoda, ki ga izmed članov strokovne skupine določi direktor zavoda.

VIII. DELO OBSOJENCA

33. člen

(razporeditev na delo)

Zavod obsojenca, ki je zaščitena oseba, razporedi na delo v soglasju in v skladu z usmeritvami enote.

34. člen

(delo zunaj zavoda)

Zaradi dela zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.

35. člen

(pogodba o delu zunaj zavoda)