Odločba Sveta za avtorsko pravo

366. Odločba Sveta za avtorsko pravo

Številka: 31229-2/2014-40/707

Datum: 2. 2. 2015

Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju: Svet) je v zadevi vložnice Trgovinske zbornice Slovenije, Ljubljana, Dimičeva ulica 13, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Završek o.p., d.o.o. iz Ljubljane, proti nasprotni stranki Združenju skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije, Trzin, Špruha 19, o zahtevi za določitev primerne tarife in tarife za čas postopka pred Svetom, dne 19. 12. 2014

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/1998 z dne 10. 4. 98 se v Tarifi za javno priobčitev glasbenih del spremeni tako, da se v točki III-C Trgovska podjetja in blagovno trgovski centri glasi:

»III-C Trgovska podjetja in blagovno trgovski centri

1. Prodajalne, veleblagovnice, trgovsko blagovni centri, tržnice, bencinske črpalke ipd.

Velikost prostora:

do 50 m2 7,04 EUR,

od 51 m2 do 100 m2 11,92 EUR,

od 101 m2 do 200 m2 19,27 EUR,

od 201 m2 do 300 m2 28,52 EUR,

od 301 m2 do 400 m2 35,63 EUR,

od 401 m2 do 500 m2 43,67 EUR,

od 501 m2 do 600 m2 50,37 EUR.

Če prostor presega 600 m2 potem se plača dodatni avtorski honorar in sicer:

od 601 m2 do 1000 m2 1,75 EUR za vsakih 100 m2 prostora,

od 1001 m2 do 2000 m2 1,75 EUR za vsakih 200 m2 prostora,

od 2001 m2 do 5000 m2 1,75 EUR za vsakih 500 m2 prostora in

nad 5001 m2 0,88 EUR za vsakih 500 m2 prostora.

Avtorski honorar se plača mesečno in se letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin ali drugim ustreznim kazalcem, ki je ta indeks nadomestil. Prva uskladitev se opravi na dan 1. 1. 2016.«

O stroških postopka bo izdan poseben sklep.

Dne 7. 3. 2014 je vložnica naslovila na Svet zahtevo za določitev primerne tarife in tarife za čas postopka pred Svetom za javno priobčitev glasbenih del. Pojasnila je, da je reprezentativno združenje uporabnikov s področja trgovinske dejavnosti. To je razvidno iz odločbe Ministrstva Republike Slovenije za gospodarstvo, št. 014-5/2007-34 z dne 9. 7. 2008.

Nasprotna stranka, kolektivna organizacija, ki upravlja avtorske pravice s področja glasbe, je dne 11. 11. 2011 v Uradnem listu RS, št. 90/11 objavila vabilo k pogajanjem za javno priobčitev glasbenih del za subjekte, ki opravljajo trgovinsko dejavnost. Nanj se je vložnica odzvala in stranki sta dne 20. 4. 2012 sprejeli Poslovnik o vodenju pogajalskih skupin za sklenitev Skupnega sporazuma o tarifi, pogojih uporabe avtorskih del, okoliščinah uporabe, rokih, načinu plačila in drugih pogojih (v nadaljevanju: Poslovnik). Dogovorili sta se, da si bosta prizadevali za sklenitev Skupnega sporazuma in sicer najkasneje v enem letu od podpisa Poslovnika. Ta rok se je iztekel brez uspeha.

V nadaljevanju je vložnica citirala sodbo Vrhovnega sodišče Republike Slovenije, opr. št. II Ips 160/2011 z dne 15. 9. 2011. Sodišče je odločilo, da javno priobčitev glasbenih del ureja Tarifa za javno priobčitev del (v nadaljevanju: Tarifa 1998), ki je priloga Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 29/98 z dne 10. 4. 1998 (v nadaljevanju: Pravilnik 1998).

Za sprožitev predmetnega postopka pred Svetom je vložnica, poleg neuspešnih pogajanj, ponudila še naslednje razloge: zagotovitev pravne varnosti uporabnikov, zmanjšanje stroškovnih in administrativnih bremen uporabnikov ter neprimernost tarife (ekonomski razlog). Temeljni izhodišči za predlagani tarifi sta primerjava z evropskim povprečjem (ob upoštevanju bruto domačega proizvoda po enoti kupne moči) in pomen avtorskega dela za dejavnost uporabnika. Zatrjevala je, da višina nadomestil za uporabo avtorskega dela, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju: BDP) na prebivalca v enoti kupne moči v Republiki Sloveniji, presega evropsko povprečje. V dokaz je predložila analizo Inštituta ICDR, mednarodno sodelovanje razvoj in raziskave d.o.o., Domžale, ki primerja višino nadomestil trgovin za uporabo avtorskih pravic varovane glasbe, ki se predvaja v ozadju. Raziskava se je osredotočila na dva kriterija: višino dejansko pobranih nadomestil za sektor trgovina (znesek pobranega nadomestila na prebivalca države, ustrezno pretvorjen na enoto kupne moči ter tečaj valute) in objavljene tarife za uporabo avtorsko varovane glasbe za trgovinski sektor (nadomestila, ki jih mora plačevati trgovinski sektor, preračunana na letno osnovo in ustrezno pretvorjena na enoto kupne moči ter tečaj valute).

Na podlagi opisane študije je vložnica trdila, da je osnovna cena za uporabo avtorsko varovane glasbe v trgovinah po državah Evrope nižja kot v Republiki Sloveniji; pojasnila je tudi, da je slovenska tarifa višja od povprečne tarife v primerljivih evropskih državah.

Predlagala je znižanje obstoječe tarife: znižanje postavk Tarife 1998 v točki III-C Trgovska podjetja in blagovno trgovski centri za 18 %.

Obenem je zahtevala tudi določitev popustov in sicer: na letno predplačilo 20 % ter na višino skupnega letnega nadomestila: nad 50.001,00 EUR 10 %; nad 30.001,00 EUR do 50.000,00 EUR 5 % in nad 10.000,00 (Glej opombo 1) EUR do 30.000,00 EUR 2 %. Navedla je, da primerljive evropske in svetovne države v večini primerov priznavajo popuste.

Za tarifo za čas postopka pred Svetom je predlagala enako znižanje postavk Tarife 1998 v točki III-C Trgovska podjetja in blagovno trgovski centri, to je za 18 % in uvedbo zgoraj opisanih popustov. Začasno tarifo je zahtevala v izogib novim sporom pred sodišči.

Svet je s sklepom z dne 26. 3. 2014 (Glej opombo 2) vložnico pozval, da v roku petnajstih dni založi ustrezna sredstva za kritje stroškov njegovega delovanja (četrti odstavek 157.c člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah; v nadaljevanju: ZASP). Slednja je dne 14. 4. 2014 predlagala obročno plačilo predujma, dne 22. 4. 2014 pa še podaljšanje roka za navedeno plačilo. Dan kasneje je vložnica založila predujem.

Istega dne jo je Svet pozval, da se izjasni o tem, ali pri predlogu za obročno plačilo predujma in pa podaljšanju roka za njegovo poravnavo, še vztraja. Vložnica je nato dne 5. 5. 2014 oba predloga umaknila.

Z nadaljnjim sklepom je Svet nasprotno stranko pozval k odgovoru na predlog za začetek postopka ter k plačilu predujma, to je sredstev za kritje njegovega delovanja (sklep z dne 20. 5. 2014; peti odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 157.c člena ZASP). Ker je bil ta sklep vročen nasprotni stranki brez predloga za začetek postopka s prilogami, ji ga je Svet ponovno poslal z zahtevo za določitev primerne tarife in tarife za čas postopka s prilogami. Nasprotna stranka je navedena pisanja prejela dne 27. 5. 2014; teden dni kasneje je podala predlog za podaljšanje roka za odgovor, dne 9. 6. 2014 pa še urgenco. Odgovor na predlog za začetek postopka je vložila pravočasno, dne 11. 6. 2014; dan pred tem je založila predujem.

Predlog za podaljšanje roka ni bil podpisan s strani zakonitega zastopnika nasprotne stranke. Svet ji je zato naložil, da v roku osmih dni predloži navedeno vlogo s podpisom zakonitega zastopnika (sklep z dne 23. 6. 2014). Nasprotna stranka je svoj predlog pravočasno dopolnila (dne 3. 7. 2014 je poslala pravilno podpisan predlog). Istega dne je predložila tudi pooblastilo Blažu Rantu. Slednji je bil podpisan pod odgovor nasprotne stranke na predlog za začetek postopka. Priloženo pooblastilo se je nanašalo le na »zastopanje v zvezi s pravnimi in upravnimi posli v okviru rednega poslovanja Združenja SAZAS«. Ker je imela nasprotna stranka v Poslovnem registru Slovenije pri glavni dejavnosti vpisano »dejavnost strokovnih združenj (šifra: 94.120)«, zastopanje pred Svetom pa ne sodi med »redno poslovanje«, Svetu ni preostalo drugega, kot da nasprotno stranko pozove še k predložitvi ustreznega pooblastila (sklep z dne 23. 6. 2014; ustrezno pooblastilo je bilo poslano pravočasno).

Svet je nato ugodil predlogu nasprotne stranke za podaljšanje roka za odgovor na predlog za začetek postopka (sklep z dne 4. 7. 2014). Rok ji je podaljšal za trideset dni in ji naložil nadaljnje plačilo predujma. Nasprotna stranka je sklep prejela dne 10. 7. 2014, vendar predujma ni založila, niti ni podala dopolnitve odgovora na predlog za začetek postopka (uradni zaznamek z dne 26. 8. 2014).

Že dne 28. 5. 2014 pa je Svet izdal poziv k udeležbi v postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 41/14 z dne 6. 6. 2014.

V odgovoru na predlog za začetek postopka je nasprotna stranka poudarila, da višina tarife ni sporna. Vložnica ni imela pravnega ali ekonomskega interesa za vodenje predmetnega postopka; sprožila ga je z namenom povzročiti stroške nasprotni stranki. Večina trgovin je pridobila dovoljenja za javno uporabo glasbenih avtorskih pravic in imajo z nasprotno stranko urejene pogodbene odnose.

Predlagani tarifi sta po mnenju nasprotne stranke neprimerni in v nasprotju z določbami ZASP. Tako Tarifa 1998, kakor tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 82/06 z dne 2. 8. 2006 (v nadaljevanju: Pravilnik 2006) nista pomembni. Bistveni so kriteriji, vsebovani v tretjem odstavku 156. člena ZASP. V zvezi s tem se je nasprotna stranka sklicevala na priloženo Primerjalno analizo tarifnih sistemov za avtorske in sorodne pravice v trgovskih lokalih Makroekonomskega inštituta Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Avtorju analize Inštituta ICDR, mednarodno sodelovanje razvoj in raziskave d.o.o., Domžale je nasprotna stranka očitala pristranskost. Navedla je, da ni izvedenec ekonomske ali avtorsko pravne stroke. Kriterijev in ugotovitev analize nasprotna stranka ni mogla preveriti; ocenila jih je kot pavšalne, neresnične, netočne in jim oporekala dokazno vrednost. Nasprotovala je uporabi indeksa paritete kupne moči in trdila, da ne odraža stroškovnega vidika, to je sposobnosti plačnikov (vložnice) oziroma bremena različnih uporabnikov avtorskih pravic. Potrebna bi bila primerjava gibanja njihovih cen na trgu. Opozorila je, da uporaba aritmetičnih sredin pri izračunu povprečnih tarif na kvadratni meter površine lokala ni ustrezna; upoštevati bi bilo treba geometrične sredine. Trdila je tudi, da interpretacija podatkov analize ni pravilna (napaka pri letni višini avtorskega nadomestila v Republiki Sloveniji za trgovine s površino do 50 m2). Zaključila je, da so nadomestila po Tarifi 1998 nižja od evropskega povprečja.

Nasprotna stranka je razpravljala tudi o višini nadomestil po Pravilniku 2006. Poudarila je, da analiza vložnice ni vsebovala popustov zanje, ki izhajajo iz podpisanih pogodb oziroma dovoljenj za mehanično reprodukcijo in sekundarno radiodifuzijo. Ob njihovem upoštevanju je predlagana tarifa skoraj 40 % nižja od evropskega povprečja. Višina dejanskega letnega avtorskega nadomestila je 10 % nižja od evropskega.

Končno je nasprotna stranka primerjala indekse višine nadomestil za Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter zatrjevala, da je slovenska tarifa primerna le za trgovine s površino do 200 m2; za lokale z večjo površino pa je bistveno nižja. Predlagala je primerno tarifo in sicer Tarifo 1998, valorizirano na tekoče leto. Stopnja rasti življenjskih potrebščin od leta 1998 do 2014 je bila 100,4 %, kar po mnenju nasprotne stranke pomeni, da je primerna tarifa dvakratnik višine nadomestil iz Tarife 1998.

Tekom postopka je vložnica na Svet (Glej opombo 3) naslovila dve elektronski sporočili s prošnjo za pridobitev določenih podatkov o predmetni zadevi. Svet ji je pojasnil, da ne posluje v elektronski obliki, temveč zgolj v pisni.

Svetu je tudi večkrat predlagala, (Glej opombo 4) da odloči o predlogu tarife za čas postopka pred Svetom; zahtevala je čim prejšnjo odločitev. Svet se je na opisana poziva odzval in ji obširno pojasnil dotedanji potek postopka, kakor tudi to, da sprejem tarife za čas postopka v oziru na okoliščine primera ni potreben (to bi kvečjemu podaljšalo (celotni) postopek; drugi odstavek 157.b člena ZASP).