Pravila skrbnega računovodenja 5 (PSR 2016) - Računovodsko predračunavanje in računovodski predračuni

OBJAVLJENO V: Uradni list , stran 0 DATUM OBJAVE: 1.1.2016

Pravila skrbnega računovodenja 5 (2016)

RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN RAČUNOVODSKI PREDRAČUNI

A. Uvod

Ta pravila se uporabljajo pri sestavljanju računovodskih predračunov za zunanje in notranje potrebe. Obdelujejo:

a)

opredeljevanje predračunavanja in računovodskega predračunavanja;

b)

sestavljanje računovodskih predračunov po vrstah;

c)

sestavljanje računovodskih predračunov po namenih;

č)

vplivanje prevrednotovanja na računovodske predračune;

d)

hrambo računovodskih predračunov.
Ta pravila so povezana predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 17, od 20 do 23 ter Pravili skrbnega računovodenja (PSR) 3, 4, 6, 8 in 9.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Pravila

a) Opredeljevanje predračunavanja in računovodskega predračunavanja

5.1.

Računovodsko predračunavanje je obdelovanje v denarni in naravni (nedenarni) merski enoti izraženih podatkov o načrtovanih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih predračunov, ki zajemajo denarno in v naravnih merskih enotah izražene podatke o načrtovanih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, pri-hodkih, odhodkih, stroških ter prejemkih in izdatkih.

5.2.

Računovodsko predračunavanje je treba razlikovati od finančnega predračunavanja, ki je povezano zgolj z načrtovanjem na finančnem področju nalog v organizaciji, to je načrtovanjem denarnih tokov oziroma procesov in stanj, povezanih s poslovanjem, vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem); finančno predračunavanje prevzema in poglablja le tisti del računovodskega predračunavanja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja.

5.3.

Računovodsko predračunavanje, ki obravnava računovodske predračune, pomembne za organizacijo kot celoto in njena razmerja z drugimi, je sestavina finančnega računovodstva, računovodsko predračunavanje, ki obravnava podrobne računovodske predračune na notranjem področju delovanja organizacije, pa sestavina stroškovnega računovodstva. Pri računovodskih predračunih zlasti stroškovnega računovodstva je pomembna tudi njegova odločevalna vloga, kadar so pripravljeni neposredno za odločanje poslovodstva in obsegajo poleg denarnih tudi v naravnih merskih enotah izražene podatke oziroma informacije.

5.4.

Računovodsko predračunavanje je pomembno pri sestavljanju računovodskih predračunov tako za notranje kot tudi za zunanje uporabnike.

5.5.

Rezultat računovodskega predračunavanja so računovodski predračuni, praviloma v pisni obliki. Da bi bili čim zanesljivejši, morajo biti predmet računovodskega nadziranja in nadziranja računovodenja, da bi imeli čim večjo izrazno moč, pa predmet računovodskega analiziranja.

5.6.

Predložene računovodske predračune je treba razlikovati od sprejetih računovodskih predračunov. Prvi so podlaga za odločanje znotraj načrtovanja ali pripravljanja izvajanja kot odločitvenih področij in lahko ponujajo več možnosti, med katerimi se je treba odločiti, drugi pa kažejo sprejeto odločitev in so sodilo pri primerjavi z dosežki. Priporočena je izdelava predračunov na podlagi gibljivega predračunavanja, ko v predračunih, ki so sodilo pri primerjavi z dosežki (v obračunih), spremenljive stroške preračunamo na uresničen obseg dejavnosti. V takšnem primeru se poleg prvotnega predračuna pojavi še uresničenemu obsegu dejavnosti prilagojeni predračun.

b) Sestavljanje računovodskih predračunov po vrstah

5.7.

Računovodski predračuni se nanašajo na poslovne pojave in/ali njihove skupine ter na dele organizacije in/ali celotno organizacijo.