ReSNV – Resolucija o strategiji nacionalne...

2957. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV)

Na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96, 26/97, 46/00, 3/01 – pop. 9/01 in 13/01) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. 6. 2001 sprejel

R E S O L U C I J O
o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV)

1. UVOD

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije je temeljni dokument na področju nacionalne varnosti.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti opredeljuje nacionalne interese, varnostna tveganja in vire ogrožanja države, njenih institucij, državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljani) ter usmeritve, ukrepe in mehanizme za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kot konstitutiven dokument opredeljuje splošne politične okvire zagotavljanja varnosti države in njenih državljanov ter nakazuje sistemsko-organizacijske rešitve na zunanjepolitičnem, obrambnem in notranjevarnostnem področju ter področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti je tudi temelj za področne strategije oziroma razvojne in doktrinarne dokumente.

Zagotavljanje varnosti Republike Slovenije izhaja iz nacionalnih interesov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, upoštevajoč ustavo, zakonodajo, načela pravne države, načela mednarodnega prava ter obveznosti države, sprejete z mednarodnimi pogodbami. Republika Slovenija želi zagotoviti svoj temeljni varnostni interes tudi v okviru članstva v Evropski uniji in NATO.

2. INTERESI REPUBLIKE SLOVENIJE

Trajna, življenjsko pomembna interesa Republike Slovenije sta ohranitev nacionalne identitete in samobitnosti slovenskega naroda, tako znotraj meja Slovenije kot v zamejstvu in po svetu, ter ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države v razmerah pospešenega vključevanja v mednarodne integracije.

Strateški interes Republike Slovenije je zagotovitev delovanja demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, krepitev pravne in socialne države, dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z zaščito pravic narodnih manjšin ter zagotavljanjem ohranjanja in razvoja slovenskih avtohtonih narodnih manjšin v zamejstvu, zagotovitev stabilnega gospodarskega razvoja in krepitev konkurenčnega gospodarstva ter vključevanje v Evropsko unijo in NATO.

Iz življenjskih in strateških interesov Republike Slovenije izhajajo njeni ključni cilji, ki ji zagotavljajo nacionalno celovitost in blaginjo, izvajanje njenih mednarodnih aktivnosti ter delovanje v globaliziranem svetu.

Uresničevanje navedenih interesov se bo v okviru strategije nacionalne varnosti izvajalo z doslednim spoštovanjem človekovih pravic, demokracije, miru in razvoja.

Učinkovita diplomacija bo prispevala k utrjevanju mednarodnega politično-varnostnega položaja Republike Slovenije in h krepitvi njenega ugleda kot demokratične, stabilne, gospodarsko prosperitetne države z uspešno delujočo državno upravo. Republika Slovenija bo razvijala prijateljske odnose med državami, ki bodo temeljili na medsebojnem zaupanju, enakopravnosti in spoštovanju ter upoštevanju temeljnih načel demokracije in mednarodnega prava. Aktivno bo sodelovala v prizadevanjih mednarodne skupnosti za zagotovitev miru, varnosti in stabilnosti v svetu.

Republika Slovenija si prizadeva za vključitev v Evropsko unijo in NATO ter aktivno deluje v sistemu varnosti Evropske unije in NATO.

Republika Slovenija bo ustrezno organizirala in usposobila sistem lastne obrambe, notranje varnosti in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje in ohranjanje naravnega okolja. Prvine nacionalnovarnostnega sistema bo povezala v učinkovit sistem kriznega upravljanja, ki bo sposoben delovati v varnostnih prizadevanjih naše države in mednarodne skupnosti pri reševanju sodobnih kompleksnih kriz.

3. VARNOSTNO OKOLJE REPUBLIKE SLOVENIJE

3.1. Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju

Po koncu hladne vojne se je občutno zmanjšala verjetnost globalnega oboroženega spopada. Bipolarna svetovna ureditev se je preoblikovala v manj pregledno stanje, ki je v mednarodne odnose prineslo nove izzive, tveganja in vire ogrožanja. Za obdobje bipolarnosti sta bili na splošno značilni visoka stopnja vojaške ogroženosti in visoka stopnja stabilnosti, medtem ko sta za obdobje po letu 1989 značilni nižja stopnja vojaške ogroženosti in nizka stopnja stabilnosti mednarodnega varnostnega okolja.

Na področju mednarodne varnosti, predvsem pri preprečevanju mednarodnih kriz in vzpostavljanju mehanizmov za zagotavljanje splošne stabilnosti, je treba upoštevati tri ključne trende: 1) izrazito prevladujejo znotrajdržavni oboroženi spopadi, medtem ko so oboroženi spopadi med državami manj pogosti; 2) pri oblikovanju novega globalnega in regionalnih varnostnih sistemov ostaja pomen vojaške razsežnosti varnosti, povečuje pa se vloga gospodarskih razsežnosti; 3) krepi se vpliv mednarodnih organizacij, kot so Organizacija združenih narodov, Evropska unija, NATO ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

Za evropsko varnostno okolje je po koncu hladne vojne značilna visoka stopnja dinamičnosti. Za sam evropski prostor pa je značilno politično, ekonomsko, sociokulturno in varnostno združevanje, kar zagotavlja večjo varnost in stabilnost tega območja. Na obrobju celine potekajo tudi procesi, ki ogrožajo njeno stabilnost in varnost. Proces širitve NATO in Evropske unije bi lahko ločnico med združevalnimi in razdruževalnimi procesi, ki v Evropi potekajo sočasno, presegel.

Tranzicijski procesi v nekdanjih socialističnih državah, posledice globalizacije svetovnega gospodarstva ter tehnološko in socialno okolje v manj razvitih evropskih, afriških in azijskih državah vplivajo neugodno tudi na Republiko Slovenijo.

V Jugovzhodni Evropi je za Republiko Slovenijo še vedno prisotna določena stopnja varnostnega tveganja. Varnost Republike Slovenije je posredno odvisna od stanja v regiji. Zato si Slovenija, posebej v odnosih z državami, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ, prizadeva za politično reševanje vseh odprtih vprašanj skladno z mednarodnim pravom.

3.2. Geostrateški položaj Republike Slovenije

Republika Slovenija je kontinentalna in pomorska država. Leži na prostoru, kjer se stikajo slovanska, germanska in romanska kultura. V zgodovinskem in kulturnem pogledu pripada Srednji Evropi.

Geostrateški položaj Republike Slovenije v evropskem prostoru je enkraten, saj je na njenem ozemlju stičišče treh geostrateških in geopolitičnih prostorov, in sicer srednjeevropskega, južnoevropskega in jadransko-sredozemskega. Čez njeno ozemlje potekajo najkrajše kopenske povezave, ki zahodno Evropo in osrednji del južne Evrope povezujejo s Podonavjem in Balkanom ter prek njih z vzhodno Evropo in Malo Azijo, obenem pa čez slovensko ozemlje vodijo najkrajše in najugodnejše povezave iz srednjeevropskih celinskih držav do obale Jadranskega morja in Apeninskega polotoka.

Republika Slovenija je izpostavljena različnim tujim vplivom in interesom. V širšem varnostnem okolju naše države se povečuje število različnih nevojaških tveganj in virov ogrožanja. Verjetno je tudi ponovno poslabšanje varnostnih razmer v regiji jugovzhodno od Republike Slovenije. Vendar so oboroženi spopadi večjih razsežnosti, ki bi neposredno ogrozili tudi Slovenijo, možni le, če bi prišlo do globoke evropske ali svetovne krize. Zato je varnost Republike Slovenije odvisna predvsem od dinamike zahodnih in evropskih vojaških, političnih in gospodarskih združevalnih procesov.

3. 3. Viri ogrožanja nacionalne varnosti Republike Slovenije

Ob upadanju pomena vojaških virov ogrožanja se vedno jasneje kažejo nevojaški viri ogrožanja, tveganja in izzivi, ki pa lahko, prav tako kot vojna, močno ogrozijo sodobne države in družbe. Ti so pogosto medsebojno povezani in soodvisni ter učinkujejo transnacionalno. Zadevajo predvsem politično, vojaško, ekonomsko, informativno, okoljevarstveno in notranjevarnostno raven.

Vire ogrožanja predstavljajo subverzivna dejavnost, grožnja z agresijo, vojaški napad, množične migracije, terorizem, organiziran kriminal, uničevanje okolja, gospodarske blokade vključno z energetsko krizo, informacijske oziroma kibernetične blokade ali delovanje, zdravstveno-epidemiološka ogrožanja ter naravne in druge nesreče.

Uresničevanje interesov Republike Slovenije je lahko izpostavljeno posrednemu delovanju, ki sega od delovanja obveščevalnih služb do ukrepov gospodarskega, tehnološkega, finančnega, trgovinskega in informacijskega delovanja, od demonstrativne uporabe oboroženih sil do individualnega, skupinskega ali državnega terorizma.

Oboroženi spopadi večjih razsežnosti, ki bi neposredno ogrozili tudi Republiko Slovenijo, so možni le ob pojavu globoke evropske ali svetovne krize, čeprav je možno poslabšanje varnostnih razmer v regiji jugovzhodno od ozemlja Republike Slovenije.

Zaradi svoje lege se Republika Slovenija sooča s transnacionalnimi grožnjami v obliki organiziranega kriminala, ilegalnih migracij, trgovanja z belim blagom, trgovanja z mamili, ilegalne trgovine z orožjem in materiali, terorizmom in pranjem denarja.

Notranje ogrožanje varnosti predstavljajo tudi splošna, gospodarska in posebne oblike kriminalitete.

Republika Slovenija, kot razvita informacijska družba, postaja ranljiva tudi na področju informacijske varnosti. Prometna infrastruktura, telekomunikacijsko omrežje, zdravstveni in socialni sistem, finančni sistem in preskrba so samo nekatera od področij, katerih delovanje je možno omejiti ali popolnoma preprečiti z ukrepi informacijskega značaja.

Ekološko tveganje za državo predstavljajo kemična, radioaktivna in druge vrste onesnaženja ter nenadzorovani posegi v naravo. Vse to se kaže v svetovnih klimatskih spremembah, škodljivih genetskih posledicah, živalskih in rastlinskih boleznih, zdravstveno oporečni hrani in vodi širših razsežnosti ter čezmejnih vplivih nekaterih ekoloških nesreč.

Stalnico ogrožanja varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov predstavlja možnost nastanka velikih nesreč, ki imajo svoj izvor v delovanju naravnih sil ali pa so posledica človekove dejavnosti.