Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in...

697. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost

V skladu z veljavnimi predpisi in splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti Slovenije (Uradni list RS, št. 40/97) sklepata pogodbeni strani:

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje prometa in zvez, Sekcija špediterjev in skladiščnikov,

– Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koper, Zveza pomorsko prometnih agencij,

– Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za promet in zveze, kot predstavniki delodajalcev in

– KS 90 – Sindikat delavcev špedicijske, pomorsko agencijske in kontrolne dejavnosti Slovenije,

– ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije,

– KS Pergam – Sindikat cestnega prometa Slovenije, kot predstavniki delojemalcev

K O L E K T I V N A P O G O D B A
za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost špedicijske in skladiščne ter pomorsko agencijske dejavnosti.

(2)

Skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti se kolektivna pogodba uporablja za naslednje skupine dejavnosti, ki so razvrščene v dejavnosti – promet, skladiščenje in zveze:

1.

Prekladanje, skladiščenje – skupina 63.1

2.

Druge pomožne dejavnosti v prometu – skupina 63.2

3.

Dejavnosti drugih prometnih organizacij – skupina 63.4.

3. člen

Osebna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen

Časovna veljavnost

(1)

Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 2001. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 70. do 87. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

(3)

Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1)

Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2)

Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

(3)

Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(4)

Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5)

Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6)

Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

(7)

“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(8)

Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če kolektivne pogodbe in splošni akti pri delodajalcih teh standardov ne urejajo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer:

I. tarifni razred:

(enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II. tarifni razred:

(manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

III. tarifni razred:

(srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

IV. tarifni razred:

(zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V. tarifni razred:

(bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI. tarifni razred:

(zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.

VII. tarifni razred:

(visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali univerzitetna strokovna izobrazba.

VIII. tarifni razred:

(najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

IX. tarifni razred:

(izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

(2)

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3)

Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah podjetja pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

8. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

9. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1)

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas,

-

letni dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača in dodatki,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje, ...),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

(2)

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena, ...).

(3)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivne pogodbe in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4)

Delodajalec mora to pogodbo in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5)

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6)

Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na to pogodbo oziroma akte.

10. člen

Poskusno delo

(1)

Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2)

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3)

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

(4)

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

11. člen

Pripravništvo

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2)

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6)

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8)

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9)

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

(10)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

(11)

Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

12. člen

(1)

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali za določen čas.

(2)

Delovno razmerje za določen čas se sklene:

-

če v podjetju ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu, razporedi na ustrezno delovno mesto,

-

če si pripravnik želi v podjetju pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje poklica.

13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

(1)

Poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.

(2)

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

(3)

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

(4)

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.

(5)

Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo sodeluje v postopku predstavnik sindikata.

(6)

Delavec in sindikat imata pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

(7)

Postopka ni mogoče voditi v času poskusnega dela in pripravništva.

(8)

Postopek je javen. Poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi opravi z delavcem razgovor, delavec se v njem izreče o navedbah, pri čemer se vodi zapisnik. Poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih ali podobnih delovnih mestih. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

(9)

Sklep o prenehanju delovnega razmerja izreče poslovodni organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo po predhodni ugotovitvi, da v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca. O ugovoru odloča drugostopenjski organ.

14. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

(1)

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.

(2)

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo ko jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

15. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

(1)

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno. Celotne potne stroške krije organizacija.

(2)

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen brez njegove privolitve:

-

invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,

-

delavec, kateremu bi se lahko bistveno poslabšalo zdravstveno stanje,

-

delavec, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

delavec, starejši od 50 let,

-

sindikalni zaupnik.

(3)

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje, pred razporeditvijo, zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

16. člen

Prevzem na delo k drugemu delodajalcu

(1)

Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2)

Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

(3)

Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

17. člen

Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa

(1)

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene za vsa dela.

(2)

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom krajšim od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

(3)

Če je v ekonomskem interesu podjetja in če to zahtevajo delovne potrebe, se sklene delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, zlasti pa:

-

če niha intenzivnost delovnih potreb,

-

zaradi boljše izkoriščenosti delovnih priprav,

-

zaradi boljše izkoriščenosti delovnega časa,

-

zaradi nadomeščanja odsotnosti delavcev.

18. člen

(1)

Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(2)

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)

Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe oziroma podjetniške kolektivne pogodbe.

19. člen

Delo na domu

(1)

Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

(2)

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

(3)

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(4)

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

20. člen

Določanje presežnih delavcev

(1)

V primeru, ko se v podjetju predvidevajo trajni presežki večjega števila delavcev, mora poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikate.

(2)

Na predlog poslovodnega delavca ali delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program mora določati ukrepe za preprečitev, ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja presežnih delavcev, poimenski seznam presežnih delavcev in način reševanja, oziroma pravice, ki se bodo zagotovile posameznim delavcem v skladu z zakonom ter to pogodbo.

(3)

Vsaj 10 dni pred obravnavanjem programa razreševanja presežnih delavcev, na organu upravljanja, ga je potrebno predložiti sindikatom ter jih pozvati na sodelovanje pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi. Če organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikatov, lahko sindikati v osmih dneh od dneva, ko jim je bil vročen sklep organa upravljanja, oziroma sprejeti program, sprožijo postopek pred arbitražno komisijo.

(4)

Če sindikati v roku, določenem v prejšnjem dostavku, ne sprožijo postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.

(5)

Če so sindikati sprožili postopek pred arbitražno komisijo je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.

(6)

Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije. Dokler sodišče ne odloči o arbitrih, rok iz devetega odstavka 35. člena zakona o delovnih razmerjih, ne prične teči.

(7)

Pri izbiri trajno presežnih delavcev na podlagi kriterijev, se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom ter to pogodbo.

(8)

Poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

(9)

Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.

(10)

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

(11)

Organizacija oziroma delodajalce mora pisno opozoriti delavca na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Soglasje delavca iz prejšnjih odstavkov mora biti pisno.

(12)

Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z delavčevim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji, oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.

(13)

Program razreševanja trajno presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

21. člen

(1)

Podjetje oziroma delodajalec je dolžan zagotoviti namenska sredstva za reševanje trajnih presežkov delavcev.

(2)

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

22. člen

Postopki, kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev

(1)

Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:

1.

Delovna uspešnost delavca (temeljni kriterij):

število točk
a) nadpovprečna                            40
b) povprečna                               20
c) podpovprečna                             0

Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti ter se ta tudi dejansko uporabljajo najmanj leto dni pred ugotovitvijo obstoja operativnih razlogov.

Upošteva se povprečna delovna uspešnost delavca v zadnjem letu, pred nastopom operativnih razlogov.

2.

Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (delavec ima):

število točk
a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost                  30
b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma
usposobljenost od zahtevane                                    20
c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma
usposobljenost od zahtevane                                    10
d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma
usposobljenost od zahtevane                                     5

3.

Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:

število točk
a) ima zahtevane delovne izkušnje                               5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj                            0

4.

Dosežena (skupna) delovna doba:

število točk
a) od 1–5 let                                                   3
b) nad 5–14 let                                                10
c) nad 14–25 let                                               15
d) nad 25 let                                                  20

5.

Zdravstveno stanje:

Vrednotimo na podlagi verodostojnih ali zdravniških potrdil ali odločb ZPIZ-a.

število točk
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje              10
b) slabše zdravstveno stanje zaradi
posledic poškodb pri delu in poklicne bolezni                  30

6.

Socialno stanje:

število točk
a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca
s telesnimi hibami oziroma motnjami                            40
b) zaposlen samo eden od zakoncev
ali samohranilec                                               30
c) število nepreskrbljenih otrok – za vsakega
otroka po                                                      10
d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot
postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec,
ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha        –40
e) delavec, katerega zakonec opravlja
obrtno dejavnost kot postranski poklic, ali je
lastnik kmetijsko obdelovalnih površin nad 4 ha               –40
f) delavec je družabnik v zasebnem
ali mešanem podjetju                                          –40

V primeru trajnih presežkov se uporabljajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka kumulativno, pri tem je ponder kriterija uspešnosti praviloma 50%, teža vsakega naslednjega kriterija je manjša za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.

23. člen

Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni delavec ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja in pravice, ki gredo delavcu.

24. člen

(1)

Organizacija je dolžna izplačati delavcu v času šestmesečnega odpovednega roka nadomestilo v višini 80% njegove plače, če v tem času dela, pa 100% njegove plače. Višina plače se mesečno usklajuje z eskalacijsko lestvico.

(2)

Osnova za odmero višine delavčeve plače je povprečna plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjem preteklem trimesečju pred izdajo odločbe, s katero mu je bilo odrejeno trajno ali začasno prenehanje delovnega razmerja.

(3)

Če je delavcu izdana dokončna odločba, s katero mu je odrejeno trajno prenehanje delovnega razmerja, lahko na podlagi sporazuma preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka. V tem primeru mu je podjetje dolžno izplačati celoten preostanek bruto plače, ki bi jo prejel do izteka odpovednega roka.

(4)

Osnova za odmero višine delavčeve bruto plače, je povprečna bruto plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjem preteklem trimesečju pred izdajo odločbe, s katero mu je bilo odrejeno trajno prenehanje delovnega razmerja.

(5)

Delavcu, ki ima dokončno odločbo kot trajni presežni delavec in mu na podlagi posebnega pismenega sporazuma preneha delovno razmerje, pripada odpravnina glede na izpolnjeno delovno dobo v organizaciji ali njenih pravnih predhodnikih, kolikor gre za prevzem delavcev.

(6)

Višina odpravnine znaša najmanj 60% delavčeve povprečne mesečne plače v zadnjih preteklih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji, oziroma v njenih pravnih predhodnikih. Delavec izbira ugodnejšo varianto.

25. člen

Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev

(1)

Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8-ih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

(2)

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

(3)

Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

(4)

Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

(5)

Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

(6)

Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

(7)

Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

26. člen

Merila za nočno delo

(1)

Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:

-

daljši letni dopust,

-

zagotovljen počitek,

-

periodični zdravstveni pregledi.

(2)

Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:

-

ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,

-

ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,

-

če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.

(3)

Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

(4)

V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

27. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače

(1)

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                 2 dni
– rojstva otroka                                1 dan
– poroke otroka                                 1 dan
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev     3 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev          2 dni
– selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca                          3 dni
– selitve delavca oziroma družine               1 dan
– elementarnih nesreč                           3 dni

(2)

Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3)

Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4)

Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5)

Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6)

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkov,

-

zasebnega potovanja,

-

nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,