Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 27-1148/1991, stran 1133 DATUM OBJAVE: 29.11.1991
RS 27-1148/1991
1148. Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije – Republiški odbor (v nadaljevanju: pogodbeni stranki) sklepata na temelju 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91)
KOLEKTIVNO POGODBO
premogovništva Slovenije
premogovništva Slovenije
OBLIGACIJSKE DOLOČBE
1. člen
Vsebina te kolektivne pogodbe je temeljni normativni in stroškovni element obligacij med podjetji premogovništva Slovenije in njihovim ustanoviteljem pri opredeljevanju ekonomskih učinkov poslovanja.
2. člen
Sklenjena kolektivna pogodba velja za vsa podjetja v dejavnosti premogovništva Slovenije in za vse delavce, ki so zaposleni v teh podjetjih, in se lahko uporablja tudi neposredno.
Za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili ne velja le tarifni del kolektivne pogodbe, veljajo pa vse druge določbe, razen, če ni njihova uporaba izrecno izključena z vsebino pogodbe o njihovi zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu in za druge subjekte v določbah, ki obravnavajo njihovo specifično razmerje do podjetja.
Pod zaposlene delavce se štejejo vsi delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas v podjetju.
3. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. marca 1992 s tem, da se določila od 1. do 44. člena uporabljajo od 1. januarja 1991 dalje.
Veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša za eno leto, če katera koli pogodbena stranka najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti v pisni obliki in z ustreznimi utemeljitvami ne zahteva njene spremembe ali ne začne postopka za sklenitev nove pogodbe.
4. člen
Pri sklepanju te kolektivne pogodbe in podjetniških pogodb se smiselno uporabljajo obligacijske določbe splošne kolektivne pogodbe Slovenije razen v primerih, ko ta pogodba drugače ureja posamezno vsebino ali jo dodatno konkretizira.
Za smiselno uporabne obligacijske določbe splošne kolektivne pogodbe štejemo njene določbe o:
-
pozitivni oziroma negativni izvedbeni dolžnosti,
-
posledicah kršitev obligacijskega dela kolektivne pogodbe,
-
reševanju kolektivnih sporov,
-
sestavi komisije za pomirjevanje,
-
začetku postopka pomirjevanja,
-
učinku pomirjevanja,
-
pobudi za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe in
-
postopku pred arbitražo.
5. člen
Vse spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe se uveljavijo na enak način, kot je bila sprejeta ta kolektivna pogodba. Vse sprejete spremembe in dopolnitve se najkasneje v 8 dneh oblikujejo v aneksu k pogodbi.
6. člen
Pogodbeni stranki soglašata, da se v času veljavnosti kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjena vsebina, razen v primerih, ko zakonska določila spreminjajo katerikoli pogodbeni del oziroma zaradi njihovih sprememb nastopi kolizija s kolektivno pogodbo.
7. člen
Pogodbeni stranki imenujeta petčlansko strokovno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednosti v tej kolektivni pogodbi.
Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega, ki je istočasno predsednik komisije, imenujeta sporazumno.
Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante.
8. člen
V postopku sklepanja kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev ter javne razprave lahko vsaka pogodbena stranka obvešča svoje pristojne organe o stališčih, predlogih, problemih in težavah v pogajanjih, javnost pa le, če se oba partnerja tako sporazumeta.
9. člen
V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi, sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Pobudo za oblikovanje arbitražnega sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank.
Arbitražni svet šteje pet članov, v katerega imenuje vsaka stranka, po dva člana, predsednika pa imenujeta obe stranki sporazumno.
Predsednik arbitražnega sveta mora biti strokovnjak z ustreznega spornega področja.
Če se pogodbeni stranki ne moreta sporazumeti o določitvi predsednika, ga imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije:
NORMATIVNE DOLOČBE A. DELOVNA RAZMERJA
I. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
10. člen
Po sprejeti odločitvi o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja podjetje obvesti pristojni organ za zaposlovanje o prostem delovnem mestu in ga seznani s pogoji za sklenitev delovnega razmerja oziroma, če gre za prosto delovno mesto direktorja, objavi razpis v sredstvih javnega obveščanja, pri čemer navede zahteve, ki izhajajo iz splošnega akta, ki ureja organizacijo in sistemizacijo podjetja, kot predpisa poslovanja.
Za delo v jami se lahko sprejme v delovno razmerje le delavec, ki je star najmanj 18 let in ki z zdravniškim spričevalom izkaže, da izpolnjuje psihofizične in zdravstvene zahteve za delo v jami.
Pri zaposlitvi invalidnih oseb bo imel prednost kandidat, ki je postal invalid pri izvajanju praktičnega dela v zvezi s pripravo na poklic.
11. člen
Delavec, ki bo izbran za prosto delovno mesto, bo sklenil pogodbo, o zaposlitvi, v kateri bodo določene pravice, dolžnosti in obveznosti med trajanjem in po prenehanju delovnega razmerja, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero je delavec sklenil delovno razmerje.
Delavec, ki je že v delovnem razmerju, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi najkasneje v roku 30 dni od dneva predložitve pogodbe, sicer mu preneha delovno razmerje, razen če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi.
12. člen
Direktor lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in sposobnosti.
1. Poskusno delo
13. člen
Pogoj za ohranitev delovnega razmerja je uspešno opravljeno poskusno delo. Poskusno delo spremlja in ocenjuje organ, določen v podjetju na način, ki je določen v ustreznem splošnem aktu podjetja. Poskusno delo traja:
-
za vsa delovna mesta, ki se opravljajo pod zemljo od I. do VIII. skupine – 6 mesecev;
-
za zunanja delovna mesta od I. do III. skupine – 1 mesec;
-
za zunanja delovna mesta od IV. do V. skupine - 2 meseca;
-
za zunanja delovna mesta VI. skupine - 3 mesece;
-
za zunanja delovna mesta VII. do VIII. skupine - 4 mesece.
2. Pripravništvo
14. člen
Čas trajanja pripravništva je odvisen od stopnje strokovne izobrazbe in traja:
-
za dela IV. in V. stopnje največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje največ 9 mesecev in
-
za dela VII. stopnje največ 12 mesecev, razen če rudarski predpisi ne določajo drugače.
Pripravništvo poteka po programu, ki je pripravljen za posamezno stroko in po programu mentorja.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke' iz delovnega področja, za katero se pripravnik usposablja.
Pripravniki se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas, izjemoma, če ni prostih delovnih mest, pa tudi za določen čas, omogoči pa. se jim tudi volontersko opravljanje pripravništva.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določijo čas trajanja pripravništva, način spremljanja dela in ocenjevanje pripravništva ter razlogi podaljšanja.
II. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV
15. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter nedoseganja pričakovanih rezultatov začne direktor oziroma od njega pooblaščen delavec.
O začetku postopka obvesti sindikat.
Ko direktor ugotovi, da delavec najmanj 30 delovnih dni svojega dela ne opravlja v smislu pričakovanih rezultatov, izda pismeni sklep, v katerem ugotovi delavčevo znanje in zmožnost, in ga skladno z ugotovitvami razporedi na drugo delovno mesto. Če v podjetju ni drugega ustreznega delovnega mesta, izda sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Delavski svet ali drug pooblaščen organ odloči o ugovoru delavca oziroma o predlogu, direktorja za prenehanje delovnega razmerja na podlagi ugotovitev komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, katerega delo ocenjujejo.
III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
1. Delovni čas
16. člen
Delovni čas delavcev traja praviloma 42 ur na teden. Delovni čas delavcev lahko traja samo 40 ur na teden, kadar to zahtevajo, dopuščajo in omogočajo ekonomski razlogi. Tudi ta delovni čas še šteje za poln delovni čas.
Odločitev o tem sprejme delavski svet podjetja.
Delovni teden ima pet delovnih dni z osemurno delovno obveznostjo oziroma z dodatno delovno soboto ali podaljšano dnevno obveznostjo za dosego 42-urnega delovnega tedna.
Delavec je dolžan delati v delovnem času, ki je določen v pogodbi.
Direktor lahko med letom začasno prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev, če nastopijo izjemne okoliščine (prekinitev dobave električne energije, okvara naprav in strojev, zasutje delovišč, pomanjkanje surovin in rezervnih delov) in v primerih višje sile. S to prerazporeditvijo pa ne sme biti presežena delovna obveznost, določena po tem členu.
17. člen
Izjemoma sme delo delavca trajati dlje od polnega delovnega časa, vendar ga sme presegati največ 10 ur na teden oziroma 180 ur na leto.
Delo prek polnega delovnega časa se uvede v vseh primerih, določenih z zakonom, ali zaradi pomanjkanja premoga in zato nastalih težav pri zagotavljanju zadostnih energetskih virov ter za preprečitev nevarnosti zastoja dela v drugih podjetjih.
Odločitev o delu prek polnega delovnega časa sprejme direktor ali od njega pooblaščeni delavec.
18. člen
Iz naslova solidarnosti v primerih, ki se določijo v podjetniški pogodbi oziroma splošnem aktu, traja delo prek polnega delovnega časa do 16 ur letno. Odločitev o tem sprejme delavski svet podjetja na podlagi poprejšnje razprave in soglasja sindikata podjetja.
2.
Letni dopust
19. člen
Letni dopust za zunanje delavce traja najmanj 18 delovnih dni, za jamske delavce pa najmanj 24 delovnih dni v enem koledarskem letu, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši od polnega.
Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu preteče šest mesecev nepretrganega dela.
V primeru, ko delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz prejšnjega odstavka, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 3 dni dopusta za delo v jami, oziroma 2 dni dopusta za delo izven jame.
20. člen
Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in socialnih pogojev, v katerih delavec živi.
21. člen
Dolžina dopusta se določa z naslednjo lestvico:
---------------------------------------------------------- Skupno Število Letni dopust Letni dopust doseženih delovnih let za zunanjega za jamskega za letni dopust delavca delavca ---------------------------------------------------------- po 6 mesecih 18 dni 24 dni po 2 letih 19 dni 25 dni po 3 letih 20 dni 26 dni po 4 letih 21 dni 27 dni po 6 letih 22 dni 28 dni po 8 letih 23 dni 29 dni po 10 letih 24 dni 30 dni po 13 letih 25 dni 32 dni po 16 letih 26 dni 34 dni po 19 letih 27 dni 36 dni po 21 letih 28 dni 38 dni po 23 letih 29 dni 39 dni po 25 letih 30 dni 40 dni ----------------------------------------------------------
Delovni pogoji delavca v jami, vključno z nočnim delom, se po tej lestvici vrednotijo skupno s 6 dni večjo osnovo letnega dopusta, oziroma 10 dni daljšim največjim možnim dopustom, kot ga lahko doseže delavec, ki dela izven jame.
Delavcu, ki doseže po predhodni lestvici največ, t.j. 30. oziroma 40 dni dopusta, tega dopusta ni mogoče povečati za a, b in c pogoje naslednjega odstavka tega člena oziroma se dopust poveča samo še za dodatne dni iz 22., 23. in 24. člena.
Število doseženih let za letni dopust delavca se določi tako, da se številu let njegove dejanske delovne dobe prišteje naslednje število let, ki jih pridobi:
a) za zahtevnost delovnega mesta - I. skupina oziroma stopnja (brez strokovne izobrazbe) - 0 let - II. in III. skupina oziroma stopnja (polkvalifikacija) - 1 leto - IV. skupina oziroma stopnja (KV in VKV) - 2 leti - V. skupina oziroma stopnja (tehniška, delovodska, srednja) - 3 leta - VI. skupina oziroma stopnja (višja) - 4 leta - VII. skupina oziroma stopnja (visoka) - 5 let - VIII. skupina oziroma stopnja (magisterij, doktorat) - 6 let b) za delovne pogoje – zunaj - 0 let - v pisarni - v delavnicah in drugih zaprtih proizvodnih prostorih - 1 leto - za čiščenje fekalij - 1 leto - na prostem - 2 leti - posebni delovni pogoji (ropot nad 80 fonov, temperatura nad 34 stopinj C, prah, vlaga, dvigovanje težkih bremen, obremenjena dihala in vid, delo v višini nad 2 metra, če ni posebej zavarovano, in delo v turnusu. - 4 leta
Pri tem se upošteva samo po en kriterij iz točke b, in to pod pogojem, da delavec dela v naštetih razmerah vsaj 20% letnega delovnega časa;
c)
za opravljanje odgovornejših nalog
-
vodenje oddelka ali delovne izmene – 1 leto
-
vodenje etaže – 2 leti
-
vodenje delavnice ali službe – 3 leta
-
vodenje sektorja ali obrata – 4 leta
22. člen
Letni dopust, ki pripada delavcu na podlagi kriterijev iz predhodnega člena te pogodbe, se poveča za naslednje število dni delavcem:
-
invalidom III. in II. kategorije, delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti Za 3 dni
-
delavcem edinim hraniteljem za vsakega otroka do 7 let starosti za 2 dni
-
materam, ki niso edine hraniteljice, za vsakega otroka do 7 let starosti za 1 dan
-
članom jamske reševalne čete za akcije v jami za vsakih 20 ur uporabe reševalnega aparata, skupno pa največ pet dni za 1 dan
-
Dodatni dnevi dopusta za invalide po tem in naslednjem členu se med seboj izključujejo.
23. člen
Do dodatnih 5 dni dopusta je upravičen delavec, ki:
-
je dopolnil 50 let starosti,
-
mu je priznana 60% telesna okvara,
-
je delovni invalid s pravico do skrajšanega delovnega časa,
-
varuje, neguje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo.
Delavec lahko izkoristi dodatnih 5 dni samo iz enega pogoja oziroma skupaj največ le 5 dni.
24. člen
Delavcu, mlajšemu od 18 let, se odobri dodatnih 7 delovnih dni dopusta, do katerih ima pravico do konca koledarskega leta, v katerem izpolni 18 let.
3. Izredna odsotnost z nadomestilom osebnega dohodka
25. člen
Delavec ima pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ 7 dni v naslednjih primerih:
1. ob sklenitvi zakonske zvez 3 dni 2. ob poroki otrok 2 dni 3. ob rojstvu otroka 2 dni 4. ob smrti a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče, polbratov, polsester, posvojiteljev, posvojencev, zeta in snahe, vnuka 2 dni 5. ob elementarni nesreči 3 dni 6. ob selitvi družine iz kraja v kraj 3 dni 7. ob selitvi družine v istem kraju 2 dni 8. če sodeluje na kongresih političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva 7 dni 9. za sodelovanje na športnih in kulturnih srečanjih ter gostovanjih kot izvajalec ali predstavnik društva oziroma skupine 7 dni
V prvih osmih primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve in potrebe delovnega procesa. V primerih iz 9. točke pa se lahko izredna odsotnost odobri ali zavrne, glede na zahteve delovnega procesa.
IV. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV, DELAVCEV Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO, MATER IN ŽENSK
26. člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu in v skladu s posebnimi predpisi, ki veljajo na področju rudarstva.
27. člen
Delavec, mlajši od 18 let, ne sme delati pod zemljo prek polnega delovnega časa in ponoči.
28. člen
Starejši delavec oziroma delavka se, na podlagi posebnih predpisov oziroma zdravniškega potrdila z ugotovitvijo o izčrpanosti, razporedi na ustrezno delovno mesto, ki ga bo lahko opravljala glede na starost in preostalo delovno zmožnost v skladu z 78. členom te pogodbe.
29. člen
Delavca invalida, delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, ki opravlja dela, pri katerih obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, je treba prerazporediti na ustrezno delovno mesto najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, ki ugotavlja spremenjeno delovno zmožnost.
Delavec iz prejšnjega odstavka se razporedi v okviru podjetja oziroma, če prostega delovnega mesta ni, se le-to pridobi s prerazporeditvijo zdravega delavca, s prireditvijo delovnega mesta in šele po upoštevanju vseh teh možnosti se mu išče ustrezna zaposlitev zunaj podjetja.
30. člen
Delavka ne sme. delati pod zemljo. Ta prepoved ne velja za delavke:
-
ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
-
ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas delovne prakse na podzemnih delih v rudnikih,
-
ki morajo odhajati na podzemska dela v rudnikih zaradi opravljanja del, ki niso fizična.
V. DISCIPLINSKA IN MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCEV
31. člen
Delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje delovnih obveznosti in dolžnosti in ki ne upošteva sprejetih sklepov v podjetju, krši delovne obveznosti.
Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti ne glede na obliko krivde. Oblika krivde, kot je naklep, huda malomarnost ter manjša malomarnost, vpliva le na izbiro disciplinske sankcije.
Delavec pa je materialno odgovoren za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.
32. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces, ogroža zdravje, varnost in življenje delavcev ali drugih ljudi in bi lahko bila ali je povzročena večja škoda.
33. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za hujše kršitve, ki se jih konkretno določi v kolektivni pogodbi podjetja, oziroma obvezno za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti:
1.
če delavec s prekinitvijo štirikrat neopravičeno izostane z dela v obdobju dvanajstih mesecev.
2.
če delavec zaporedoma najmanj trikrat neopravičeno izostane z dela;
3.
če delavec prinese v jamo kadilna ali vžigalna sredstva;
4.
če zaradi kršitev predpisov iz kolektivne pogodbe, splošnega akta, navodil in zakona o varstvu pri delu, o varstvu pred požari, eksplozijami, strupenimi plini in drugimi škodljivimi snovmi ter nevarnimi nesrečami pride do hujše delovne nezgode s trajnimi posledicami, smrtjo ali do večje materialne škode;
5.
če opusti dejanja, ki jih je dolžan storiti direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, pa ta opustitev bistveno vpliva na poslovne rezultate, ovira ali onemogoča delovni proces, povzroči škodo, vpliva na odnose in razmerja med delavci;
6.
izdaja poslovne, obrambne, zaščitne ali druge tajnosti, določene v zakonu in splošnem aktu.
34. člen
Kadar delavec pri delu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, njene višine pa ni mogoče ugotoviti ali bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina določi v pavšalnem znesku.
Delavcu se določi pavšalna odškodnina za:
1.
nespoštovanje odpovednega roka, v katerem bi moral še ostati na delu, za vsak mesec pred potekom roka 20% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
2.
uporabo delovnih sredstev, materiala, surovin in službenih avtomobilov v delovnem času in izven njega za privatne namene v višini od 10 do 100% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
3.
vsak neopravičen izostanek z dela se obračuna v višini 1/23 povprečnega mesečnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode;
4.
vsak neopravičen prihod na delo z zamudo in predčasni odhod z dela se obračuna za vsako polno uro v višini 1/8 povprečnega dnevnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
35. člen
Delavcu je podjetje odgovorno za nastalo škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom. Vsak delavec je zavarovan za nezgodo pri delu, odškodnino pa uveljavlja pri zavarovalni skupnosti, vse druge oblike škode, ki jo utrpi v zvezi z delom, pa pred pristojnim organom podjetja.
VI. ODPOVEDNI ROK
36. člen
Dolžina odpovednega roka traja:
1.
za delavce I., II. in III. skupine oziroma stopnje 1 mesec
2.
za delavce IV. in V. skupine oziroma stopnje 2 meseca
3.
za delavce VI., VII. VIII. ter IX. skupine oziroma stopnje 3 mesece
Po skupnem sporazumu se lahko dolžina odpovednega roka tudi skrajša.
V času odpovednega roka ima delavec pravico izrabiti za vsak mesec dvanajst delovnih ur odsotnosti z dela za iskanje nove zaposlitve.
VII. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE V PODJETJU NEPOTREBNO
37. člen
Zaradi nujnih operativnih razlogov lahko v podjetju nastane začasno ali trajno prenehanje potreb po delu delavcev. Za nujne operativne razloge v podjetju se po zakonu o delovnih razmerjih štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti podjetja, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti.
Presežek delavcev določi delavski svet.
38. člen
Začasno nepotrebne delavce rešuje podjetje v skladu z zakonom na naslednji način:
1.
z začasno, najdlje šestmesečno razporeditvijo delavcev v okviru podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;