Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 112-3980/2025, stran 13603 DATUM OBJAVE: 29.12.2025

RS 112-3980/2025

3980. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-438
Ljubljana, dne 25. decembra 2025
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1E)

1. člen

V Zakonu o zunanjih zadevah (Uradni list RS, 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 - ZUTD, 31/15, 30/18 - ZKZaš in 83/25 - ZOUL) se v 2. členu v tretjem odstavku črta označitev odstavka in za besedo »kulturno« doda besedilo »ter znanstveno«.

2. člen

V 14. členu se v drugem odstavku beseda »izdanim« nadomesti z besedo »sprejetim«.

3. člen

V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih.«.

4. člen

V 16.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom varnostno preverijo:

-

kandidati za častne konzularne funkcionarje Republike Slovenije;

-

lokalno osebje na predstavništvih v tujini;

-

študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve;

-

fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba).«.
V drugem do četrtem odstavku se označitev odstavkov črta.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če se varnostni zadržek ugotovi v postopku varnostnega preverjanja kandidata za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije, ta ne more biti imenovan za navedenega funkcionarja.«.
V dosedanjem petem in šestem odstavku, ki postaneta šesti in sedmi odstavek, se označitev odstavkov črta.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Dokumentacija varnostnega preverjanja in podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve ali po prenehanju funkcije častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma druga pogodba ali če ta ni bila imenovana za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.«.

5. člen

Za 29.a členom se doda nov 29.b člen, ki se glasi:

»29.b člen

(obdelovanje osebnih podatkov za namen nudenja podpore kandidaturam)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namen nudenja podpore kandidaturam slovenskih državljanov za delovna mesta v mednarodnih organizacijah obdeluje naslednje osebne podatke slovenskih državljanov, ki so zaposleni ali se želijo zaposliti v mednarodnih organizacijah, na podlagi njihove osebne privolitve:

1.

ime in priimek;

2.

življenjepis;

3.

delovno mesto v mednarodni organizaciji;

4.

trajanje mandata v mednarodni organizaciji;

5.

elektronski naslov;

6.

telefonska številka.
Ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko obdelujejo pet let od vpisa v evidenco, ob zaposlitvi v mednarodni organizaciji pa pet let po poteku mandata, če posameznik v tem času ponovno ne kandidira za delovno mesto v isti ali v drugi mednarodni organizaciji; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.«.

6. člen

38.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»38.a člen

(mirovanje pravic in obveznosti zaradi dela v mednarodnih organizacijah)
Diplomatu, ki se za določen čas zaposli v mednarodni organizaciji, mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko traja osem let. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja.
Po preteku obdobja mirovanja se diplomat takoj vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, sicer pravico do vrnitve izgubi. Ob sklenitvi sporazuma iz prejšnjega odstavka se lahko za nadomeščanje diplomata, ki mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, za opravljanje delovnih nalog, ki jih je opravljal, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji se diplomatu po vrnitvi na delo v ministrstvo za zunanje zadeve šteje, kot da je bil razporejen na delovno mesto v zunanjo službo, če je v času zaposlitve v mednarodni organizaciji opravljal delo v tujini.
Diplomatu se ob vrnitvi na delo na delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve plačni razred določi v skladu z določbami zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki za funkcionarja predpisujejo določitev plače na novem delovnem mestu po prenehanju opravljanja funkcije.
Diplomatu, ki se po poteku obdobja mirovanja po tem členu vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, se obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji šteje v obdobje za napredovanje v diplomatskem nazivu na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen v času pred sklenitvijo sporazuma o mirovanju.«.

7. člen

V 40. členu se v tretjem odstavku za besedilom »izpit in« doda besedilo »v dveh letih po imenovanju v naziv«.

8. člen

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

»51. člen

(pravice zakonca diplomata na delu v tujini)
Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini in ni v delovnem razmerju ali mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas diplomatovega dela v tujini, če z njim biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje). Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tem členu se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zakonec diplomata na delu v tujini se prostovoljno vključi tudi v zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določajo zakoni, ki urejajo navedena zavarovanja. Diplomat vključi zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje in v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot družinskega člana po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za zunanje zadeve krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Sredstva v ta namen zagotovi iz proračuna.
Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka pripada diplomatu na delu v tujini za zakonca naslednji dan po tem, ko zakoncu diplomata na delu v tujini zaradi odhoda diplomata v tujino preneha delovno razmerje ali nastopi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma je izbrisan iz registra samozaposlenih oseb oziroma je odjavljen iz evidence brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, in preneha z dnem, ko diplomatu preneha razporeditev v zunanjo službo ali ko zakonec diplomata na delu v tujini preneha bivati z diplomatom v tujini ali ko se zakonec diplomata na delu v tujini zaposli ali mu preneha mirovanje pravic iz delovnega razmerja ali se prijavi v register samozaposlenih oseb ali v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne pripada za čas pred odhodom diplomata v tujino. Če je zakonec diplomata na delu v tujini vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pravic, priznanih po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, pripada pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka od naslednjega dne po prenehanju obveznih socialnih zavarovanj na podlagi pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo oziroma preneha z dnem začetka zavarovanja na podlagi pridobitve pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti zakonca diplomata na delu v tujini je enaka osnovi, od katere so bili plačani prispevki za zadnji polni mesec pred njegovim odhodom v tujino. Ob prejemanju bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva plača za zadnji polni mesec, v katerem zakonec diplomata na delu v tujini ni prejemal navedenih nadomestil, če je to zanj ugodneje. Če je bila osnova za plačilo prispevkov za zadnji polni mesec pred odhodom v tujino za več kot 25 % višja od povprečja plač zadnjih šestih mesecev pred odhodom v tujino, se kot osnova za plačilo prispevkov upošteva mesečno povprečje plač ali nadomestil za zadnjih šest mesecev, razen če se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Osnova ne more biti nižja od najnižje osnove za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednji mesec po mesecu, ko organ, pristojen za državno statistiko, objavi podatek o višini povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede samo za tiste zakonce diplomatov, ki ob koncu koledarskega leta, na katero se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev.
Za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo iz tega člena se v delu, ki se nanaša na zavezance za plačilo, višino in osnovo za plačilo prispevka, uporabljajo predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo.