Začasni poslovnik Državnega sveta Republike Slovenije |...

132. Začasni poslovnik Državnega sveta Republike Slovenije

ZAČASNI POSLOVNIK DRŽAVNEGA
SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. člen

(začasnost poslovnika)

S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni svet), v skladu z zakonom podrobneje urejajo vprašanja dela državnega sveta.

2. člen

(javnost dela)

Seje državnega sveta so javne.

Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni svet oziroma njegovo delovno telo.

Državni svet lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji, na kateri se bo obravnavalo določeno vprašanje brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene državni svet.

3. člen

(sedežni red)

Državni svet sprejme stalni sedežni red. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado oziroma njene predstavnike.

4. člen

(pristojnosti predsednika državnega sveta)

Predsednik državnega sveta podpisuje sklepe, ki jih sprejme državni svet; skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom; skrbi za sodelovanje z državnimi organi, opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom in skrbi za izvajanje poslovnika državnega sveta.

Predsednik državnega sveta v zahtevi državnim organom za pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državni svet, določi rok, v katerem morajo ti organi zahtevana, pojasnila in podatke predložiti državnemu svetu.

Člani državnega sveta lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z izvajanjem njegove funkcije.

5. člen

(interesne skupine)

Interesne skupine predstavljajo predstavniki delodajalcev, predstavniki delojemalcev, predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov.

Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe predstavnika skupine, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine.

6. člen

(sklicevanje sej)

Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo ali po sklepu državnega sveta, na zahtevo delovnega telesa državnega sveta, na pisno zahtevo predstavnika ene ali več interesnih skupin ali zahtevo petine članov državnega sveta. Predlagatelji morajo hkrati predložiti ustrezna gradiva.

Seje državnega sveta so praviloma v sredo.

Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje članom državnega sveta najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.

Vsa gradiva za seje ter. predloge, mnenja in zahteve, o katerih bo odločal državni svet, se pošljejo članom državnega sveta, vladi in predsedniku državnega zbora.

Predsednik državnega sveta odredi, koga se lahko povabi na sejo državnega sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.

Kadar je na dnevnem redu državnega zbora sprejem zakona, glede katerega je bila v državnem svetu obravnavana možnost, da bi bila sprejeta zahteva iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (suspenzivni veto), predsednik skliče sejo državnega sveta praviloma tri dni po sprejetju zakona.

7. člen

(korespondenčna seja)

V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo.

V ta namen se predsednik državnega sveta po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje s člani državnega sveta in dobi od njih odgovor.

Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z "da" ali "ne" ("ZA" ali "PROTI").

O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok, postavljeno vprašanje in odgovori članov državnega sveta. Ta zapisnik potrdi državni svet na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji državnega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.

8. člen

(predlog dnevnega reda)

Predlog dnevnega reda seje določi predsednik po posvetovanju s podpredsednikom in predstavniki interesnih skupin, če pa predsednik skliče sejo državnega sveta na lastno pobudo, določi predlog dnevnega reda predsednik državnega sveta.

Predlog dnevnega reda že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga, ki ga je treba predložiti predsedniku državnega sveta najkasneje en dan pred dnem, določenim za sejo.

9. člen

(vodenje seje)

Predsednik državnega sveta odpre, vodi in zaključi sejo državnega sveta.

Državni svet lahko razpravlja in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega sveta.

V primeru zadržanosti predsednika in podpredsednika državnega sveta vodi sejo eden izmed članov državnega sveta, ki ga na seji imenuje državni svet.

10. člen

(prijava k besedi in dodelitev besede)

Člani državnega sveta se prijavljajo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka seje do konca razprave o tej točki pisno ali ustno.

Poročevalci delovnih teles in predstavniki predlagateljev zadev imajo pravico do obrazložitve na začetku razprave o točki dnevnega reda.

Govornik sme govoriti po tem, ko mu je dal besedo predsednik državnega sveta.

Govornik se najprej predstavi z imenom in priimkom in pove čigav predstavnik je.