Zakon o združenem delu (ZZD)

764. Zakon o združenem delu (ZZD)

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU

Razglaša se zakon o združenem delu, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 25. novembra 1976.

PR št. 528.

Beograd, 25. novembra 1976.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
Kirov Gligorov s. r.

Z A K O N
O ZDRUŽENEM DELU

P R V I D E L

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti.

Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Pri urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri usklajevanju, usmerjanju in družbenem planiranju v združenem delu sodelujejo delavci tudi po svojih delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti v okviru svojih z ustavo in zakonom oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti.

2. člen

Temelj socialističnega samoupravnega združenega dela so:

-

oblast delavskega naroda in vseh delovnih ljudi;

-

družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje kakršenkoli sistem podrejanja človeka in izkoriščanja tujega dela in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo in rezultatov dela zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih in omogoča vsakomur, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo in si na podlagi svojega dela pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb;

-

pravica dela z združenimi sredstvi, ki jo pridobi vsak delavec v združenem delu in je podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu;

-

samoupravni položaj delavca, ki zagotavlja, da delavec pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi enakopravno z drugimi delavci v združenem delu: v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, v kateri dela, in organizacij, v katere združuje delo in sredstva; svobodno prevzema obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, uresničuje svoj osebni, skupni in družbeni materialni in moralni interes ter pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka; varuje in pospešuje socialistične samoupravne odnose; izpopolnjuje svoje delovne in druge sposobnosti ter se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;

-

družbeni značaj dela, izvirajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu v okviru družbene delitve dela in družbene reprodukcije v celoti, ki temeljita na doseženi stopnji produktivnosti in splošnem napredku materialne osnove dela, zaradi česar je nujno združevanje dela in družbenih delovnih sredstev ter drugih sredstev družbene reprodukcije v interesu delavcev in družbe v celoti;

-

demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji, ki omogoča, da delavci z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji združenega dela in po svojih delegatih v delavskem svetu ter po delegacijah in delegatih v drugih organih upravljanja svobodno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije;

-

na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki zagotavljajo, da delavci in drugi delovni ljudje po delegacijah in delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi, ter da v okviru z ustavo oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti sprejemajo zakone, druge predpise in splošne akte ter načrte.

3. člen

Protizakonito je vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela, vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi v obliki prilaščanja družbenih sredstev in rezultatov dela z vzpostavljanjem monopolov za državnolastninski, skupinskolastninski ali zasebnolastninski podlagi ali na podlagi ekonomske ali politične moči, ali pa v obliki birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije ali samovoljnega odločanja pačila socialistične samoupravne družbene odnose, kot tudi vsak privilegij, ki bi temeljil na monopolu upravljanja produkcijskih sredstev in na prilaščanju rezultatov dela.

4. člen

V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:

-

razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose;

-

razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj, ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese;

-

povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela;

-

družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom;

-

samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti;

-

samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.

5. člen

Celotno družbeno delo s sredstvi, ki so družbena lastnina povezujejo delavci v sistem samoupravnega združenega dela:

-

z združevanjem dela v temeljnih organizacijah združenega dela in z združevanjem dela in sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih skupnostih ter drugih oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja, ki temeljijo na skupnih interesih delavcev;

-

z združevanjem dela in sredstev ter s sodelovanjem organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in drugimi dejavnostmi, z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in sredstev;

-

z združevanjem denarnih sredstev družbene reprodukcije in s skupno uporabo teh sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov v proizvodnji in reprodukciji, za razširjanje materialne osnove dela ali za uresničevanje drugih skupnih interesov pri pridobivanju dohodka;

-

s svobodno menjavo dela neposredno v organizacijah združenega dela ali v okviru oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih ter na tej podlagi s povezovanjem dejavnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;

-

z družbenim planiranjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;

-

z razvijanjem samoupravnih odnosov pri delu ter pridobivanju in delitvi dohodka in z upravljanjem in gospodarjenjem z živim in minulim delom;

-

z odločanjem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih o vprašanjih, ki se nanašajo na njihove delovne pogoje in življenjske razmere ter na druge njihove osebne, skupne in družbene potrebe in interese, ter upravljanje družbe o celoti in na izvrševanje državne oblasti.

V sistem samoupravnega združenega dela se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, s tem, da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali po zadrugah sodelujejo z organizacijami združenega dela.

6. člen

Delavci v združenem delu so po tem zakonu osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev.

7. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delo samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

8. člen

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

9. člen

Delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varstvo, kot tudi ustrezne obveznosti, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat in ustrezna gospodarska zbornica oziroma združenje, v katerem imajo te osebe svoje predstavnike.

10. člen

Sredstva, ki so družbena lastnina, so skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov; upravljajo jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, delavci v delovni skupnosti oziroma drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v družbenopolitični skupnosti.

Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.

Družbena sredstva, kot so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki so družbena lastnina, so materialna osnova za delo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ali za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

11. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih oziroma delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih imajo glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določata ustava in zakon, v skladu z njihovo naravo in namenom.

12. člen

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ali so materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

Akti in dejanja, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka.

13. člen

Vsak delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu, odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ko opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno:

-

s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne obveznosti;

-

odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela;

-

odločajo o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije;

-

odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev;

-

odločajo o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v temeljni organizaciji združenega dela in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, v skladu s prispevkom k ustvarjanju dohodka ter z obveznostmi in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in v družbeni skupnosti v celoti;

-

razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve v skladu s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili;

-

odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojimi živim in minulim delom dajejo k ustvarjanju dohodka, ki jih na samoupravni podlagi določijo z delavci drugih organizacij združenega dela;

-

pridobivajo osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki so ga s svojim živim in minulim delom dali k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela;

-

urejajo medsebojna razmerja pri delu.

Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, imajo pravico, obveznost in odgovornost, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo.

14. člen

Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu v katerem lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije kot temeljno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija).

Temeljna organizacija ne more obstajati samostojno izven sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija je osnova za združevanje dela in sredstev v delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, v poslovne skupnosti in druge oblike združevanja dela in poslovnega sodelovanja in v samoupravne interesne skupnosti, kot tudi osnova za družbeno planiranje.

Temeljna organizacija je tudi temeljna samoupravna skupnost delavcev v združenem delu, v kateri delavci oblikujejo delegacije, da neposredno uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti ter se organizirano udeležujejo izvrševanja funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek v združenem delu se pridobiva ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se ustvarja, le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot njen dohodek.

Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi organizacij združenega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev morajo pri svojih predpisih, odločitvah in samoupravnih splošnih aktov oziroma pri svojih ukrepih in dejanjih spoštovati načelo, da delavci v temeljnih organizacijah odločajo o celotnem dohodku, doseženem s skupnim delom v temeljni organizaciji in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.

15. člen

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi v poslovni skupnosti, banki in zavarovalni skupnosti, ter delavci, ki opravljajo dela za samoupravno interesno skupnost, gospodarsko zbornico ali drugo samoupravno organizacijo in skupnost oziroma njihovo združenje, družbenopolitično organizacijo ali drugo družbeno organizacijo, društvo ali organ družbenopolitične skupnosti, oblikujejo eno ali več delovnih skupnosti.

Delavci v delovnih skupnostih uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu z zakonom.

16. člen

Da bi mogli uresničevati svoje skupne interese pri delu in pridobivanju dohodka v posameznih med seboj odvisnih, delih združenega dela in v celoti odnosov družbene reprodukcije, delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah v delovne organizacije in druge oblike združevanja dela in sredstev.

Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom, v kateri delavci skupno planirajo razvoj in v skladu s tem združujejo delo in sredstva, določajo medsebojna razmerja pri skupnem poslovanju, pridobivanju dohodka in uresničevanju drugih skupaj določenih ciljev in nalog pri delu, proizvodnji in prometu, skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, odločajo o drugih skupnih interesih, organizirajo skupne službe in na načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo svojo ekonomsko trdnost in socialno varnost.

Sestavljena organizacija združenega dela je samostojna samoupravna organizacija delavcev, v kateri so združene delovne organizacije. Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, odvisno od medsebojne povezanosti pri delu, proizvodnji in prometu ter trajnosti poslovnih odnosov v reprodukcijskem procesu, v katerih delavci skupaj planirajo razvoj, določajo medsebojna razmerja v skupnem poslovanju ter pridobivanju in delitvi dohodka, zboljšujejo pogoje za delo in razvoj samoupravljanja v temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah, organizirajo opravljanje kreditnih in bančnih poslov, razvijajo znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kadrov, zdravstveno varstvo in druge skupne dejavnosti ter opravljajo druge zadeve skupnega pomena.

Organizacije združenega dela se lahko združujejo v poslovne skupnosti, da uresničujejo določene skupne interese pri delu in poslovanju.

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko ali drugo finančno organizacijo kot svojo samoupravno skupnost za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov in v njej skupaj z občani in drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in za uresničevanje drugih skupnih interesov. Delavci organizacij in skupnosti, ki so združili sredstva, in delavci organizacij in skupnosti, ki uporabljajo ta sredstva, odločajo o namenu in uporabi združenih sredstev in o poslovanju banke oziroma druge finančne organizacije.

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z občani in drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo.

Delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela in sredstev se lahko povezujejo v širše oblike sodelovanja, v katerih določajo s samoupravnimi sporazumi medsebojna razmerja glede poslovanja, usklajevanja proizvodnje in opravljanja drugih dejavnosti po potrebah trga in samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela ter glede obvladovanja stihijskega delovanje trga, vključevanja v mednarodno delitev dela in določanja drugih pogojev za delo in poslovanje; vzpostavljajo in urejajo razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z družbenimi dejavnostmi, pomembnimi za proizvodnjo; lahko organizirajo kreditno in bančno poslovanje in uresničujejo druge skupne interese. Na tej podlagi določajo delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela in sredstev skupaj tudi osnove planov.

Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju produktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in določenih dejavnosti materialne proizvodnje se delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na podlagi zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.

Delavci in drugi delovni ljudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.

Delavci lahko povezujejo v skladu z zakonom svoje temeljne organizacije in delovne organizacije tudi v druge oblike združevanja, da uresničujejo posamezne skupne interese, določene v samoupravnem sporazumu.

17. člen

Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, njihove poslovne skupnosti, bančne organizacije ter skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela in poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dajanje pobud za zakone in določanje ekonomske politike, za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za pomoč pri določanju razvojne politike, pripravljanju planov in samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov ter za reševanje drugih vprašanj skupnega pomena.

Kmetijske zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja kmetov oziroma njihove zveze se v skladu z zakonom združujejo v gospodarske zbornice.

Za uresničevanje ciljev iz prvega odstavka tega člena se lahko tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma posamezna delovna področja in v druga splošna združenja.

18. člen

Celotna nova vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustvarijo s svojim skupnim delom, je družbena lastnina, ustvarja pa se v pogojih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v denarni obliki vsa kot dohodek temeljnih organizacij, in sicer na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka.

Na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivajo delavci, uresničujoč družbeno funkcijo v družbeni reprodukciji, dohodek temeljne organizacije glede na doseženo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela, glede na rezultate upravljanja in gospodarjenja s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in glede na uspehe pri prilagajanju proizvodne ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo, kot tudi glede na naravne pogoje.

Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo v odnosih medsebojne povezanosti in odvisnosti ter v odnosih samoupravnega združevanja z delavci v drugih organizacijah združenega dela na načelih solidarnosti in vzajemne odgovornosti z dohodkom temeljne organizacije v skladu z njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi in tem zakonu; brez njihovega soglasja ne more nihče uporabljati dohodka in tudi ne razpolagati z dohodkom, ki ga oni ustvarijo, če za to ni pooblaščen z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti v okviru njenih z ustavo določenih pravic in dolžnosti.

Dohodek temeljne organizacije je izraz in materialna osnova za uresničevanje socialističnih družbenoekonomskih odnosov ter posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, na kateri temeljijo samoupravne pravice in družbena odgovornost delavcev, da zagotavljajo enotno odločanje o svojem delu in pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celoti odnosov družbene reprodukcije, da zagotavljajo svojo oblast in kontrolo nad denarnimi in drugimi materialnimi tokovi družbene reprodukcije ter razvoj socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in da zagotavljajo uresničevanje svojih družbenih, delovnih, socialnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih življenjskih in ustvarjalnih interesov.

Z razporejanjem celotnega dohodka v temeljni organizaciji zagotavljajo delavci materialne in druge pogoje za delo in razvoj vseh delov združenega dela in pogoje za izvrševanje družbenih funkcij, ki prispevajo k nenehnemu večanju produktivnosti njihovega in celotnega družbenega dela ter k večanju dohodka oziroma ki prispevajo k razvoju družbe.

V ustvarjenem dohodku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti; na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v teh dejavnostih iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti vsega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami teh dejavnosti dohodek in imajo na tej podlagi enak družbenoekonomski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje.

S svobodno menjavo dela pridobivajo delavci na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti dohodek tudi iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka ali drugih prihodkov delovnih ljudi na podlagi dela, s katerim zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese v teh dejavnostih.

19. člen

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci v združenem delu v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odgovorni drugi drugim in socialistični samoupravni družbi v celoti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo teh sredstev in jih morajo kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljati, povečati in zboljševati, svoje delovne obveznosti vestno izpolnjevati in skrbeti za nenehno rast produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.

Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrnega upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja, ki ima za posledico nizko produktivnost dela, in zaradi tega ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvrševanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji.

20. člen

Na enotnem Jugoslovanskem trgu se organizacije združenega dela v pogojih delovanja tržnih zakonitosti, združenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanje odnosov na trgu svobodne pri upravljanju gospodarskih in drugih dejavnosti in enakopravne pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.

Medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela in drugimi udeleženci na enotnem jugoslovanskem trgu se vzpostavljajo po načelih enotnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev, svobodne menjave blaga, storitev, znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov in strokovnih izkušenj ter svobodnega organiziranja in združevanja organizacij združenega dela.

Medsebojna razmerja pri delu in poslovanju organizacij združenega dela urejajo delavci v skladu z enotnimi temelji sistema samoupravnega družbenega planiranja, z enotnimi temelji sistema cen, z enotnim monetarnim, deviznim in carinskim sistemom, s skupno monetarno, devizno in carinsko politiko, z enotnimi temelji kreditnega sistema in skupnimi osnovami kreditne politike ter v skladu z enotnim sistemom in skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino.

21. člen

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu ravnajo v skladu z zakonom in dobrimi poslovnimi običaji ter z moralnimi načeli socialistične samoupravne družbe in v skladu z družbenoekonomskimi odnosi v združenem delu in so za svoje ravnanje na trgu odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti.

Prepovedano je združevanje in povezovanje organizacij združenega dela ter vsaka druga dejavnost in vsako dejanje organizacij združenega dela in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolskega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu, s katerim se pridobivajo materialne in druge prednosti, ki ne temeljijo na delu, ustvarjajo neenakopravni odnosi pri poslovanju ali krnijo drugi z ustavo določeni ekonomski in samoupravni odnosi.

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu morajo ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in je njihova dolžnost, da ne krnijo stabilnosti in ne prizadevajo škode drugim udeležencem na trgu, potrošnikom ali družbeni skupnosti kot celoti.

Organizacije združenega dela, ki poslujejo na zunanjem trgu, morajo ob pogojih medsebojnega sodelovanja in organiziranega nastopanja na zunanjem trgu, ki jih določa zvezni zakon, ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.

22. člen

Delavci v temeljnih organizacijah določenih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela, potreb in vrednotenje rezultatov dela, ustvarjajo dohodek po načelih svobodne menjave dela.

Pogoje za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela določajo samoupravni sporazumi.

Pri svobodni menjavi dela se rezultati dela delavcev v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena vrednotijo po njihovem prispevku k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na področju teh dejavnosti v mejah materialnih možnosti temeljnih organizacij v materialni proizvodnji na podlagi planov in skupaj določenih meril.

Delavci v temeljni organizaciji lahko ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci druge temeljne organizacije, katere potrebe zadovoljujejo, neposredno v okviru organizacije združenega dela ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela ali druga dela skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi, poslovni skupnosti, banki ali skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v teh organizacijah in skupnostih, bankah in združenjih oziroma z zadružniki v zadrugi - za katere opravljajo ta dela, v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ali društva, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z njihovimi statuti in samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami skladno z zakonom.

Način pridobivanja dohodka delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se ureja z zakonom, če pa to narava dejavnosti organa dopušča - tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi, sklenjeno v skladu z zakonom.

23. člen

Občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo druge svoje interese.

Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi.

Organi upravljanja v organizaciji združenega dela na področju proizvodnje oziroma prometa blaga in storitev za neposredno porabo morajo v skladu z zakonom na zahtevo organizacije potrošnikov skleniti samoupravne sporazume, s katerimi določajo njihova medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, določanja cen za proizvode in storitve ter udeležbe potrošnikov pri ustvarjenem prihodku, upoštevajoč pri tem razvoj teh dejavnosti, potrebe potrošnikov, zagotovitev potrebnih rezerv in druga vprašanja skupnega pomena.

24. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.

Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tako, da samostojno sprejemajo plane v temeljni organizaciji in sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih določijo osnovne interese in cilje v družbeni reprodukciji ter urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti; da sprejemajo skupne plane v delovni organizaciji in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s prevzetimi obveznostmi in da ukrepajo, kar je treba za uresničevanje teh planov.

Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tudi tako, da sodelujejo pri sklepanju dogovorov o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti.

Delavci morajo pri sprejemanju planov organizacij združenega dela spoštovati sprejete obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov ter z ustreznimi ukrepi poskrbeti za njihovo izvajanje. Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničenje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri delu in pridobivanju dohodka, mora skupščina družbenopolitične skupnosti nastopiti proti takšni organizaciji združenega dela z ukrepi, ki jih določa zakon.

25. člen

Narodi in narodnosti v republikah oziroma v avtonomnih pokrajinah, organizirani v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih, svobodno odločajo o svojem delu, rezultatih dela in naravnih bogastvih v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi, izhajajoč iz tega, da so enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in avtonomnih pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje, vsestranska vzajemna pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov in obvladovanju težav pogoj za njihov svoboden in vsestranski razvoj.

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje v republiki oziroma avtonomni pokrajini določajo politiko družbenega razvoja, usmerjajo in usklajujejo z družbenim planiranjem materialni in družbeni razvoj, določajo družbene obveznosti za uresničevanje planov, urejajo družbenoekonomske odnose v skladu z enotnim sistemom socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in z enakimi odgovornostmi soodločajo o skupnih interesih v federaciji in načinu njihovega uresničevanja.

26. člen

Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer:

-

z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;

-

z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;

-

s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.

Organi temeljne organizacije in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo.

Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.

Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.

27. člen

Delavci in drugi delavni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno usklajujejo in urejajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose s samoupravnimi sporazumi, statuti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.

S samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti svoje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in interese v družbeni reprodukciji ter na tej podlagi združujejo delo in sredstva in določajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih združevanja dela in sredstev.

Z družbenim dogovorom organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali pa so splošnega družbenega pomena.

28. člen

Za svoje delo in odločanje pri uresničevanju svojih samoupravnih družbenih funkcij so delavci odgovorni drugim delavcem v združenem delu in družbeni skupnosti, zlasti glede uresničevanja določenih skupnih ciljev in nalog organizacij združenega dela, varstva družbene lastnine in razvijanja samouprave ter z ustavo določene socialistične samoupravne družbene ureditve.

Če delavec s tem, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, katere je prevzel s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim aktom, onemogoči ali prizadene uveljavljanje pravic drugih delavcev ali določenih skupnih interesov v temeljni organizaciji, je pooblaščeni organ dolžan začeti postopek za varstvo teh pravic in interesov ter v mejah svojih pravic in dolžnosti nastopiti z ukrepi, predpisanimi z zakonom ali na podlagi zakona.

29. člen

Gospodarske in druge dejavnosti v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, se opravljajo v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Te dejavnosti pa lahko opravljajo pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi družbenopolitične in druge z zakonom določene družbene organizacije in društva, če je to pomembno za uresničevanje njihovih družbenih funkcij in nalog.

Gospodarske in druge dejavnosti, ki so pomembne za ljudsko obrambo, se v skladu s posebnim zveznim zakonom lahko opravljajo tudi v okviru Jugoslovanske ljudske armade.

Gospodarske in druge dejavnosti se lahko opravljajo tudi s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, če opravljanje ter dejavnosti ni z zakonom prepovedano.

Pogoji za samostojno opravljanje poklicnih dejavnosti z osebnim delom, se urejajo z zakonom, če je opravljanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena.

30. člen

Organizacije združenega dela, za katere je v zakonu ali na zakon oprtem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti določeno, da opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, morajo takšne dejavnosti oziroma zadeve opravljati pod pogoji in na tak način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.

31. člen

Kmetje lahko združujejo svoje delo, zemljišče in delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so njihova lastnina, v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ali pa jih združujejo z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja - da zboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagotovitev in zboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik socialne varnosti in drugih njihovih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih. Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, imata na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Kmetje svobodno odločajo o združevanju v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov.

Kmet obdrži lastninsko pravico na zemljišču oziroma na delovnih sredstvih, ki jih združi v kmetijsko zadrugo, če ni v samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma v posebni pogodbi drugače določeno.

Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v kmetijsko zadrugo ali jih kmetijska zadruga pridobi kako drugače, ostanejo družbena lastnina.

32. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, svobodno odločajo o združitvi svojega dela in svojih delovnih sredstev v obrtno ali drugo zadrugo ali v drugo obliko združevanja. V takšnih odnosih imajo ti delovni ljudje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Če delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti v skladu z zakonom, ob skupnem riziku ali brez njega, neposredno ali preko svoje zadruge ali druge oblike združevanja, združi svoje delo in svoja delovna sredstva z delavci organizacij združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja, sklene z njimi pogodbo oziroma samoupravni sporazum o sodelovanju, s katerim uredi vprašanja enakopravnega odločanja o skupnih zadevah in skupnega odločanja o skupaj ustvarjenem dohodku ter udeležbe pri njegovi delitvi v sorazmerju s svojim prispevkom k njegovem ustvarjanju.

33. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, lahko na samoupravni podlagi v okviru pogodbene organizacije združenega dela združuje svoje delo in delovna sredstva z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi; pri tem obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, in ima pravico, da kot poslovodja vodi njeno poslovanje ter da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.

Delavcem v pogodbeni organizaciji združenega dela skupaj s Poslovodjo pripadajo na podlagi njihovega dela iz čistega dohodka sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb enako kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela, poslovodji pa tudi del dohodka iz naslova sredstev, ki jih je združil. Dohodek, ustvarjen v pogodbeni organizaciji združenega dela, izvzemši del, namenjen za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v pogodbeno organizacijo združenega dela in ki jih kako drugače pridobi ta organizacija, ostanejo družbena lastnina.

Delavci v pogodbeni organizaciji združenega dela na podlagi svojega dela, in poslovodja na podlagi svojega dela in lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, odločajo v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela enakopravno o uporabi in upravljanju združenih sredstev, na katerih ima poslovodja lastninsko pravico.

34. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, lahko v dejavnostih, ki jih določa zakon, v skladu z njihovo naravo in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem, z zakonom določenem obsegu uporablja dopolnilno delo drugih, ki jih zaposluje kot delavce.

35. člen

Organi družbenopolitične skupnosti imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.

Če so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, razpusti delavski svet oziroma drug ustrezni organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali uporabi z zakonom določene ukrepe.

Če so z razporejanjem dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke prizadeti odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, je dopustno v skladu z zakonom ukreniti, kar je treba, da se zagotovi enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma da se preprečijo ali odstranijo motnje v družbeni reprodukciji.

36. člen

Pri uresničevanju svojih z ustavo določenih pravic in obveznosti daje sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter da odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Sindikat ima pravico dati pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma ter začeti postopek za ponovno obravnavanje sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da se z njimi kršijo samoupravne pravice delavcev in z ustavo določeni družbenoekonomski odnosi.

Sindikat sodeluje pri sklepanju samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, in podpiše ta sporazum.

Če se v organizaciji združenega dela odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev, na materialni položaj in interese delavcev ter organizacije združenega dela, in če je treba pri odločanju uskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi večine delavcev v združenem delu, morajo organi v organizacijah združenega dela omogočiti sindikatu, da se udeležuje obravnavanja teh vprašanj, obravnavati vsako njegovo zahtevo, zavzemati o zahtevi stališče in ga obvestiti o razlogih, če njegovo zahtevo zavrnejo.

Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, ima sindikat pravico začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev nastalega spora.

37. člen

Temeljne organizacije, druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti, delovne skupnosti, banke, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja ter druge finančne organizacije, kmetijske ter druge zadruge, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so družbene pravne osebe z pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma po aktu o ustanovitvi.

38. člen

Organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo.

Za obveznosti organizacije združenega dela odgovarjajo v skladu z zakonom tudi druge organizacije, ki so z njo združene, in sicer pod pogoji in na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo ali drugo organizacijo združenega dela, v katero so združene.

Pogoje in postopek izvršbe za poravnavo obveznosti organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, kot tudi družbena sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe, določa zakon.

Če organizacija združenega dela ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ji mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi gospodarsko in drugače pomagati ter z ukrepi za njeno sanacijo in z drugimi ekonomskimi in upravnimi ukrepi ustvariti pogoje za odpravo težav, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih obveznosti.

39. člen

Za organizacije združenega dela in druge oblike združevanja dela in sredstev ter za njihove dele (prodajalne, obrate, ekspoziture, skladišča, agencije idr.) veljajo zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja.

Način reševanja zakonov in drugih predpisov, ki urejajo odnose v poslovanju organizacij združenega dela, in sporov o pristojnosti med organi različnih družbenopolitičnih skupnosti, ureja zakon.

40. člen

Neskladnost iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter spori, ki nastajajo iz teh odnosov, se rešujejo z usklajevanjem, posredovanjem, z arbitražo oziroma po razsodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih.

41. člen

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi sodišča združenega dela in druga sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja in služba družbenega knjigovodstva v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, državni organi in organi samoupravnih organizacij ter skupnosti pa morajo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na zahtevo dajati podatke in obvestila, ki so pomembna za opravljanje njegove funkcije.

42. člen

Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.

Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite določajo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepov in aktivnosti in v ta namen zagotavljajo materialna sredstva in sprejemajo ustrezne samoupravne akte ter druge potrebne ukrepe.

43. člen

Delavci v organizaciji združenega dela in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu, in izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.

44. člen

Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati vrednote in zagotavljati potrebne pogoje za varstvo in zboljšanje človekovega okolja ter preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja.

D R U G I D E L

DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

I. P O G L A V J E

ODNOSI PRI PRIDOBIVANJU DOHODKA

1. O D D E L E K

DRUŽBENOEKONOMSKA VSEBINA DOHODKA

45. člen

Dohodek je del celotnega proizvoda družbe, ki ga delavci v temeljni organizaciji pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela, v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, o katerem delavci v temeljni organizaciji odločajo na podlagi svoje pravice dela z družbenimi sredstvi.

Delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, kot tudi od nenehnega prilagajanja proizvodnje in opravljanja druge dejavnosti tržnim pogojem, potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji:

1)

je materialna osnova njihove pravice, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, glavni nagib za delo in merilo za uspešnost proizvodnje ter opravljanje druge dejavnosti temeljne organizacije in odgovornost delavcev za uspešno delo in uspešno razpolaganje z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo;

2)

je v okviru nove ustvarjene vrednosti v materialni proizvodnji osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, kot tudi sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv;

3)

je osnova in vsebina družbenega planiranja v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi osnova in vsebina uresničevanja skupnih interesov in razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.

Dohodek temeljne organizacije v materialni proizvodnji je kot nova ustvarjena vrednost osnova in vir svobodne menjave dela z delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti, ki na tej podlagi pridobivajo dohodek glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter interesov delavcev in drugih delovnih ljudi.

46. člen

V pogojih socialistične blagovne proizvodnje zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji nenehno večanje dohodka tako, da:

1)

razvijajo svoje delovne sposobnosti in znanje, zboljšujejo organizacijo dela, uporabljajo znanstvene, tehnične in tehnološke dosežke, smotrno in racionalno izkoriščajo naravne pogoje za delo, razvijajo pobude pri delu, čim bolj popolno izrabljajo delovni čas, vestno izpolnjujejo delovne obveznosti in na tej podlagi povečujejo produktivnost dela;

2)

ekonomsko in družbeno smotrno uporabljajo sredstva družbene reprodukcije, zlasti s čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti ter s prihranki pri materialu, surovinah in energiji, z učinkovitejšo uporabo in uspešnejšim gospodarjenjem s sredstvi v temeljni organizaciji ter z združevanjem dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah;

3)

se prilagajajo zahtevam domačega in zunanjega trga glede obsega, vrste in kakovosti proizvodov in storitev oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela in na tej podlagi medsebojno usklajujejo načrte.

Delavci morajo poslovanje temeljne organizacije na trgu oziroma v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela skladno s svojo odgovornostjo do drugih delavcev v združenem delu usklajevati s skupnimi interesi in cilji, določenimi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov, in z ekonomsko politiko, določeno v planih družbenopolitičnih skupnosti.

47. člen

S tem ko delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z dohodkom, zagotavljajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pogoje za nenehno večanje dohodka.

Uresničujoč to družbeno funkcijo, morajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnimi splošnimi akti v temeljni organizaciji oziroma s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in z drugimi samoupravnimi sporazumi zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ter za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo:

1)

da z doslednim uveljavljanjem načela delitve po rezultatih dela spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj k čim večji produktivnosti dela;

2)

da z ustreznim deležem osebnega dohodka pri rezultatih združevanja dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da čim bolj smotrno uporabljajo in nenehno zboljšujejo in povečujejo sredstva družbene reprodukcije;

3)

da z ustrezno odvisnostjo osebnega dohodka od vseh rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da dejavnost temeljne organizacije čim uspešneje prilagajajo tržnim zahtevam oziroma interesom in potrebam delovnih ljudi in družbe v celoti;

4)

da z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa v temeljni organizaciji razvijata ustvarjalnost in delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.

48. člen

Dohodek temeljne organizacije se pridobiva v okviru celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svojim poslovanjem, ko iz celotnega prihodka nadomesti vrednost materialnih sredstev, v celoti porabljenih v reprodukcijskem procesu (materialni stroški), in zagotovi reprodukcijo stalnih produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev (amortizacijski stroški).

49. člen

Delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela iz dohodka drugih temeljnih organizacij in iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka in drugih prihodkov delovnih ljudi.

Dohodek iz prvega odstavka tega člena se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni stroški in amortizacijski stroški.

Osnove in merila za ugotavljanje materialnih stroškov in amortizacijskih stroškov, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena, lahko delavci v tej temeljni organizaciji uredijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo neposredno ali v okviru samoupravne interesne skupnosti z delavci v drugih temeljnih organizacijah oziroma z drugimi delovnimi ljudmi, s katerimi svobodno izmenjujejo delo.

50. člen

Delavci v delovni skupnosti ustvarjajo celotni prihodek oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela iz dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo delo skupnega pomena, ali iz prihodkov in drugih družbenih sredstev, s katerimi razpolagajo samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti, za katere opravljajo to delo.

Samoupravni sporazum ali zakon določa, kdaj delavci v delovni skupnosti neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela.

51. člen

Dohodek temeljne organizacije razporejajo delavci:

1)

za svoje osebne dohodke in za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v temeljni organizaciji;

2)

za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe.

Del dohodka temeljne organizacije, razporejen za potrebe iz l. točke prvega odstavka tega člena, je njen čisti dohodek.

52. člen

S čistim dohodkom temeljne organizacije delavci svobodno razpolagajo v razmerjih odgovornosti drug do drugega in do družbe v celoti ter v drugih s tem zakonom določenih razmerjih.

Pri razpolaganju s čistim dohodkom temeljne organizacije ustvarjajo delavci pogoje za pospešitev proizvodnje in večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela in za povečanje dohodka temeljne organizacije in na tej podlagi v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo čedalje večje zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter povečanje in zboljšanje materialne osnove svojega in celotnega družbenega dela in uresničujejo svojo vodilno vlogo v družbeni reprodukciji.

53. člen

Ko odločajo o skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ter možnostmi temeljne organizacije in potrebami njenega razvoja trajne in trdne pogoje za napredek dela in proizvodnje ter osebnega in družbenega standarda v skladu z rastjo celotnega družbenega dohodka in s potrebami splošnega družbenega napredka.

Iz dohodka temeljne organizacije se kot skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe zagotavljajo:

1)

sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, in za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti;

2)

sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v okviru družbenopolitičnih skupnosti;

3)

sredstva za druge potrebe, določene na podlagi zakona.

O skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ki se zagotavljajo iz dohodka temeljne organizacije, odločajo delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov in z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, kot tudi po svojih delegacijah in delegatih s sprejemanjem zakonov oziroma odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.

54. člen

Sredstva iz dohodka temeljne organizacije za zadovoljevanje skupnih potreb na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, ter za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti se zagotavljajo:

-

za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na načelih vzajemnosti in solidarnosti na področju teh dejavnosti, ki so z zakonom določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, oziroma na področju socialne varnosti - v okviru samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z doseženim povečanjem produktivnosti dela temeljnih organizacij, ki zagotavljajo sredstva, in obsegom zadovoljevanja teh potreb, določenih s samoupravnimi sporazumi oziroma z dogovori o osnovah planov;

-

za zadovoljevanje skupnih ali posamičnih potreb organizacij združenega dela, s katerimi se prispeva k večji produktivnosti dela in drugačnemu napredku proizvodnje in poslovanja in na tej podlagi k povečanju dohodka - v skladu s tem prispevkom v odnosih med zainteresiranimi organizacijami neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb, ki se zagotavljajo v družbenopolitičnih skupnostih z davki in drugimi davščinami, se določajo v višini, ki jo v skladu z družbenimi plani določijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti.

55. člen

Osebni dohodek uporablja delavec za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.

56. člen

Delavci v temeljni organizaciji urejajo pogoje za pridobivanje dohodka s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklepajo z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so med seboj povezani s skupnimi interesi pri pridobivanju dohodka.

S samoupravnimi sporazumi iz prvega odstavka tega člena urejajo delavci v temeljni organizaciji zlasti merila za določanje cen in drugih pogojev za prodajo proizvodov in storitev, osnove in merila za udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku oziroma za ugotavljanje prispevka v svobodni menjavi dela ter druge medsebojne odnose pri pridobivanju dohodka v skladu s splošnimi pogoji in sprejetimi obveznostmi, določenimi v samoupravnih sporazumih o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma v dogovorih o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti, in v skladu s temi plani, drugimi samoupravnimi sporazumi in zakonom.

57. člen

Delavci v temeljnih organizacijah zagotavljajo s planiranjem dohodka:

1)

osnove in pogoje za povečanje dohodka temeljne organizacije;

2)

razporejanje dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, s čimer zboljšujejo in usklajujejo svojo in skupno družbeno proizvodnjo ter razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in ustvarjajo pogoje za trdnost pri delu in poslovanju temeljne organizacije ter za lastno materialno in socialno varnost in trdnost, za enakopravnost pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi in za razpolaganje z dohodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev.

S planiranjem dohodka v smislu prvega odstavka tega člena ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji tudi pogoje za obvladovanje stihijskega delovanja trga.

58. člen

Dohodek temeljne organizacije je osnova in nagib za združevanje dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah, v bankah in drugih finančnih organizacijah ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

59. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji oziroma v okviru deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev pravico:

1)

da pridobivajo del osebnega dohodka;

2)

da zagotavljajo v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti širše možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo, zboljšanje strokovnega znanja in svoje delovne zmožnosti, zaposlovanje in varstvo materinstva ter za zavarovanje v primeru bolezni, poroda, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, nezaposlenosti in starosti in za otroško varstvo ter druge oblike socialnega varstva;

3)

da pridobivajo druge osebne materialne pravice, določene z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona.

2. O D D E L E K

PODLAGE ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA

60. člen

Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari:

1)

s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela;

2)

z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;

3)

s svobodno menjavo dela;

4)

s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

1. Pridobivanje dohodka s prodajo proizvodov in storitev

61. člen

V temeljni organizaciji, ki neposredno daje v promet svoje proizvode in storitve, pridobivajo delavci dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s prodajo teh proizvodov in storitev po cenah na trgu.

62. člen

Delavci v temeljnih organizacijah določajo skupaj z delovnimi ljudmi v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem politiko cen v okviru svojih samoupravnih pravic in odgovornosti.

Delavci v temeljnih organizacijah oblikujejo samostojno, v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, cene za proizvode in storitve na enotnem jugoslovanskem trgu na podlagi delovanja tržnih zakonitosti, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ter z zakonom določenimi pogoji za pridobivanje dohodka.

63. člen

Temeljna organizacija, ki prodaja proizvode in storitve drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, katere uporablja ta v nadaljnji proizvodnji ali končni porabi, določa sporazumno s to temeljno organizacijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi cene, po katerih ji te proizvode in storitve prodaja, upoštevajoč trajnejše odnose v gibanju cen in druge pogoje na trgu ter merila, določena v samoupravnem sporazumu.

2. Pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku

64. člen

V medsebojnih razmerjih pri skupnem ustvarjanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev so delavci v temeljnih organizacijah:

1)

enakopravni pri pridobivanju dohodka na podlagi tega, kolikor so k njemu prispevali;

2)

sporazumno določajo cilje, namene, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka;

3)

v skladu s samoupravnim sporazumom medsebojno vplivajo na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupen rizik ter zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove dela in za večjo produktivnost dela;

4)

po skupnem organu ali na drug način sporazumno usklajujejo stališča o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev, v skladu s samoupravnim sporazumom.

65. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki združujejo delo in sredstva z delavci v drugih temeljnih organizacijah, imajo pravico do deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Pravico do deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku v smislu prvega odstavka tega člena imajo delavci v temeljni organizaciji, če združujejo delo in sredstva z delavci v drugih temeljnih organizacijah neposredno ali po delovni organizaciji, v sestavi katere so, ali po drugi organizaciji združenega dela, v katero je temeljna organizacija združena, v okviru banke ali druge finančne organizacije oziroma v okviru samoupravne interesne skupnosti v materialni proizvodnji ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev.

66. člen

Delež pri skupaj ustvarjenem dohodku uveljavljajo delavci v temeljnih organizacijah, ki združujejo delo in sredstva, glede na to, koliko so s svojim živim in minulim delom k njemu prispevali, in sicer po osnovah in merilih, ki jih določajo s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev.

67. člen

Delež pri skupaj ustvarjenem dohodku uveljavljajo delavci v temeljnih organizacijah, ki združujejo delo in sredstva:

1)

kot delež pri skupnem prihodku,

2)

kot delež pri skupnem dohodku.

S skupnim prihodkom so po 1. točki prvega odstavka tega člena mišljeni:

-

prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah v sestavi ene delovne organizacije ali več delovnih organizacij (fazna proizvodnja oziroma proizvodnja proizvodov, ki se vgrajujejo v enotni proizvod);

-

prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov in storitev v sodelovanju med proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ne glede na to, ali so v sestavi iste organizacije združenega dela oziroma združene v isti organizaciji združenega dela ali ne.

S skupnim dohodkom po 2. točki prvega odstavka tega člena je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarijo temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih temeljnih organizacij, in temeljne organizacije, ki so združile ta sredstva in imajo na tej podlagi pravico do deleža pri skupnem dohodku.

68. člen

Medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka urejajo delavci v temeljnih organizacijah s samoupravnim sporazumom.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena urejajo delavci zlasti:

1)

razmerja v proizvodnji skupnega proizvoda oziroma opravljanju skupnih storitev, kot so usklajevanje proizvodnih planov, standardi materialnih stroškov, merila za določanje amortizacijskih stopenj, okvirni pogoji in roki, v katerih poteka medsebojna dobava, znanstveno-tehnični in drugi pogoji za delo in proizvodnjo, s katerimi se zagotavljajo večja produktivnost dela, manjši proizvodni stroški in boljši skupni proizvod ali boljša skupna storitev;

2)

način medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno politiko;

3)

medsebojna razmerja pri zagotavljanju obratnih sredstev za proizvodnjo in promet skupnega proizvoda ali skupne storitve;

4)

pogoje za nastopanje na domačem in zunanjem trgu pri prodaji skupnega proizvoda ali skupne storitve, kot so merila za oblikovanje cen in drugi pogoji za njihovo prodajo;

5)

način usklajevanja stališč o skupnih zadevah;

6)

sestavo in pristojnost skupnega organa in način volitve njegovih članov, če se ta organ ustanovi;

7)

način prevzemanja rizika in oblike medsebojne odgovornosti in odgovornosti v pravnem prometu z drugimi pri ustvarjanju skupnega prihodka;

8)

način reševanja sporov ter pogoje in način za prenehanje samoupravnega sporazuma.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena urejajo delavci tudi razporejanje skupnega prihodka, zlasti pa:

1)

cene ali druge osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek;

2)

roke, v katerih se obračunava skupni prihodek;

3)

pogoje in način uporabe sredstev skupnega prihodka, ki so rezultat izjemnih ugodnosti na trgu;

4)

pogoje in način uresničevanja solidarnosti, da bi bila delavcem zagotovljena delovna in socialna varnost oziroma odstranjene motnje pri poslovanju ali storjeni ukrepi za sanacijo temeljnih organizacij, ki so ta prihodek soustvarjale.

69. člen

Osnova in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek, morajo biti takšna, da zagotavljajo pogoje za večanje produktivnosti dela, za bolj racionalno in učinkovito izkoriščanje družbenih sredstev pri delu in poslovanju ter za zmanjšanje materialnih in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki so bile udeležene pri ustvarjanju tega prihodka.

Osnove in merila iz prvega odstavka tega člena se določajo za daljšo dobo, in sicer praviloma za dobo, za katero se sprejema srednjeročni plan.

Če se skupni prihodek razporeja na podlagi cen, določenih s samoupravnim sporazumom, je treba pri določanju teh cen upoštevati trajnejše odnose v gibanju cen na trgu za iste ali podobne proizvode ali storitve.

70. člen

Skupni prihodek se ves razporeja med temeljne organizacije, ki so ga soustvarjale.

Skupni prihodek se začasno razporeja med temeljne organizacije takoj, ko je ustvarjen, in hkrati med vse temeljne organizacije.

Skupni prihodek se obračunava v rokih, določenih v samoupravnem Sporazumu; ti ne smejo biti daljši od rokov, v katerih se skladno z zakonom obračunava celotni prihodek temeljnih organizacij.

71. člen

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma s izvoznimi in uvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajneje poslujejo, morajo medsebojne odnose v tem sodelovanju urediti s samoupravnim sporazumom o združitvi ali z drugim samoupravnim sporazumom.

Proizvajalna ali druga organizacija združenega dela, ki občasno posluje z organizacijo združenega dela, ki se ukvarja s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, uredi svoje medsebojne odnose s pogodbo ali pod pogoji in na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu iz prvega odstavka tega člena.

72. člen

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajneje poslujejo, ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek, če zvezni zakon ne določa, da ustvarjajo in razporejajo skupni dohodek.

Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena urejajo s samoupravnim sporazumom zlasti:

1)

način določanja skupne politike proizvodnje oziroma opravljanja druge gospodarske ali družbene dejavnosti in skupne politike prodaje blaga ter opravljanja storitev na debelo oziroma izvoznih in uvoznih ali drugih zunanjetrgovinskih poslov;

2)

način prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja;

3)

način uresničevanja vzajemni odgovornosti za pospeševanje proizvodnje oziroma opravljanja druge gospodarske ali družbene dejavnosti in za pospeševanje prodaje blaga ter opravljanja storitev na debelo oziroma izvoznih in uvoznih ali drugih zunanjetrgovinskih poslov;

4)

način usklajevanja stališč glede poslov iz skupnega poslovanja;

5)

osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek, način njegovega razporejanja in roki v katerih se obračunava skupni prihodek;

6)

način reševanja sporov iz skupnega poslovanja;

7)

pogoje in način prenehanja samoupravnega sporazuma;

K samoupravnemu sporazumu iz drugega odstavka tega člena lahko pristopijo pod enakimi pogoji tudi druge organizacije združenega dela.

Samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena se evidentira tako, kot to določa zvezni zakon.

Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena se ne smejo ukvarjati s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, če niso v skladu z zveznim zakonom sklenile samoupravnega sporazuma s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi poslujejo.

73. člen

Skupno poslovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi, uvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, in proizvajalnih ali drugih organizacij združenega dela, s katerimi poslujejo, temelj na medsebojni delitvi dela, v okviru katere te organizacije združenega dela:

-

samostojno opravljajo posle iz skupnega poslovanja, ki se nanašajo na njihovo dejavnost, v okviru ciljev in nalog določenih v planu, ter v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzele po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah tega plana;

-

medsebojno usklajujejo opravljanje poslov iz skupnega poslovanja, ki se nanašajo na njihovo dejavnost, in so vzajemno odgovorne za pravočasno opravljanje teh poslov in v sporazumno določenem obsegu tudi za njihovo kakovost.

Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena določijo s samoupravnim sporazumom o osnovah plana zlasti razvoj proizvajalnih in prometnih zmogljivosti, izpopolnjevanje in zboljševanje proizvodov oziroma storitev ter njihove kakovosti, možnosti za plasma proizvodov oziroma storitev na posameznih trgih, standarde materialnih stroškov in merila za ugotavljanje amortizacijske stopnje, strukturo in način oblikovanja cen ter druge splošne pogoje za prodajo proizvodov oziroma opravljanje storitev v skupnem poslovanju.

74. člen

Rizik iz skupnega poslovanja prevzemajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela s katerimi te poslujejo, v primerih, ki so določeni v samoupravnem sporazumu, zlasti pa v naslednjih primerih:

-

če se ne uresničujeta planirana proizvodnja in promet proizvodov in storitev v fizični in vrednostni obliki;

-

če se jim ne plačujejo ali le delno oziroma nepravočasno plačujejo terjatve iz skupnega poslovanja;

-

če se proizvajalne in pomembne zmogljivosti, s katerimi so udeležene pri skupnem poslovanju, nepopolno izkoriščajo.

Za primere iz prvega odstavka tega člena mora biti v samoupravnem sporazumu določeno, katere rizike prevzemajo skupaj organizacije združenega dela, pod katerimi pogoji, na kakšen način in po katerih osnovah in merilih.

Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo sredstva za rizike iz skupnega poslovanja z ustanovitvijo posebnega rizičnega sklada ali na kakšen drug način, ki ga določa samoupravni sporazum.

75. člen

Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek, ki ga ustvarijo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z uvoznimi in izvoznimi ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te poslujejo, se določajo v skladu z 69. členom tega zakona, upoštevajoč zlasti, koliko so pri skupnem poslovanju prispevale k skupnemu prihodku s svojim delom in združevanjem sredstev za opravljanje in pospeševanje proizvodnje in prometa.

76. člen

Prihodki, ki jih organizacije združenega dela ustvarijo z uvoznimi posli, zastopništvom in posredovanjem, sestavljajo skupni prihodek, ki ga razporejajo te organizacije in organizacije združenega dela, s katerimi te poslujejo, po osnovah in merilih iz samoupravnega sporazuma v skladu z zveznim zakonom.

77. člen

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te poslujejo, ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek pod pogoji in na način, kot to določa samoupravni sporazum v skladu s tem zakonom.

Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma o sodelovanju, ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek pod pogoji in na način, kot so to določile s samoupravnim sporazumom o tem sodelovanju, ki so ga sklenile z drugimi organizacijami združenega dela, v skladu z obsegom, vrsto in naravo medsebojnega sodelovanja.

78. člen

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, morajo na način, ki ga določa zakon, sodelovati s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.

Pri sodelovanju iz prvega odstavka tega člena se morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, na način, ki ga določa zakon, dogovarjati s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, o zadevah skupnega pomena, zlasti pa o asortimentu in kakovosti blaga, ki ga prodajajo, in storitev, ki jih opravljajo, o pogojih in načinu prodaje blaga in opravljanja storitev ter o deležu potrošnikov pri prihodkih, ki jih ustvarijo s prodajo blaga in opravljanjem storitev, v obliki povračila dela teh prihodkov ali kakšni drugi obliki, določeni v skladu z zakonom.

Za ustvarjanje pogojev, da se v prometu na drobno prodaja blago, ki ustreza potrebam potrošnikov, in za zagotovitev enakopravnosti proizvajalcev tega blaga morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno, v dogovoru s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, določiti merila, po katerih se izbira blago, ki ga dajejo v promet na drobno, in način ugotavljanja blaga, ki ustreza tem merilom, ter poskrbeti, da so ta merila dostopna javnosti.

79. člen

Organizacija združenega dela, ki prodaja blago določene organizacije združenega dela, s katero je združena, lahko prodaja v svojih prodajalnah tudi blago drugih organizacij združenega dela, če so te druge organizacije združenega dela sklenile samoupravni sporazum z organizacijo združenega dela, katere blago prodaja organizacija združenega dela, ki se ukvarja s prometom.

80. člen

Za ustvarjanje pogojev za nenehno večanje dohodka združujejo delavci v temeljni organizaciji delo in sredstva z delom delavcev in s sredstvi v drugih temeljnih organizacijah ter na tej podlagi v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo usklajevanje dela in proizvodnje, medsebojno delitev dela, stabilnejšo preskrbljenost s surovinami, energijo in drugimi materialnimi pogoji za delo in proizvodnjo, večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela in skupno planiranje.

81. člen

Medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega dohodka urejajo delavci v temeljnih organizacijah s samoupravnim sporazumom.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena urejajo zlasti:

1)

cilje združevanja sredstev ter namen, pogoje in način njihove uporabe;

2)

način ugotavljanja skupnega dohodka;

3)

osnove in merila za ugotavljanje deleža pri skupnem dohodku;

4)

pogoje, način in roke za udeležbo pri skupnem dohodku;

5)

pogoje, način in roke za vračanje vrednosti združenih sredstev oziroma stvari, denarnih sredstev in pravic, ki sestavljajo združena sredstva;

6)

medsebojne obveznosti in odgovornosti za primer poslovanja z izgubo, kot tudi druge obveznosti in odgovornosti pri prevzemanju rizika;

7)

način usklajevanja stališč o skupnih zadevah;

8)

sestavo in pristojnost skupnega organa ter način volitve njegovih članov, če se ta organ ustanovi;

9)

način reševanja sporov ter pogoje in način za prenehanje samoupravnega sporazuma.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena je mogoče določiti skupne standarde materialnih stroškov, merila za ugotavljanje amortizacijske stopnje, ugodnosti, ki se štejejo za izjemne, ter pogoje in način uporabe dela dohodka, ki je rezultat teh ugodnosti.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena je mogoče določiti tudi medsebojne obveznosti pri dobavi proizvodov in storitev ter pogoje, pod katerimi se sredstva ponovno združujejo za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je bil samoupravni sporazum sklenjen.

82. člen

Skupni dohodek se ves razporeja med temeljne organizacije, ki so ga soustvarjale.

Delež pri skupnem dohodku se določa po tem, koliko so delavci v temeljnih organizacijah k njemu prispevali s svojim živim delom (delež iz živega dela) ter z upravljanjem in gospodarjenjem z združenimi sredstvi (delež iz minulega dela).

Delež pri skupnem dohodku iz živega dela in iz minulega dela je odvisen od rezultatov, ki so bili doseženi pri uresničevanju ciljev združevanja dela in sredstev, in se ugotavlja po enakih osnovah in merilih v skladu s sporazumno določenimi pogoji, pod katerimi prevzemajo delavci v temeljnih organizacijah, ki združujejo delo in sredstva, skupen rizik pri poslovanju.

Delavcem v temeljni organizaciji, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih temeljnih organizacij, se v okviru skupnega dohodka zagotavljajo sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in merili za njihovo delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustreza njihovemu prispevku k ustvarjanju skupnega dohodka.

Delež pri skupnem dohodku iz minulega dela dobijo delavci iz dela tega dohodka potem, ko so zagotovljena sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v temeljni organizaciji, ki je pri svojem poslovanju uporabljala združena sredstva, v skladu s skupnimi osnovami in merili, ki veljajo v organizacijah združenega dela.

83. člen

S samoupravnim sporazumom iz 81. člena tega zakona ni mogoče določiti trajne udeležbe pri skupnem dohodku.

84. člen

V okviru udeležbe pri skupnem dohodku ima temeljna organizacija, ki je združila sredstva, na podlagi minulega dela pravico:

1)

do vrnitve vrednosti združenih sredstev v znesku, ki ga je združila, ali v znesku, revaloriziranem v skladu z zakonom po merilih iz samoupravnega sporazuma in v oblikah, ki jih določa samoupravni sporazum;

2)

do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi v naprej določenem znesku ali v znesku, določenem po osnovah in merilih v skladu s samoupravnim sporazumom in v oblikah, ki jih določa ta sporazum.

Vrnjena vrednost združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi morata biti v dogovorjenem sorazmerju z ustvarjenim dohodkom.

85. člen

Vrnitev združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi sta odvisna od tega, za koliko je povečala dohodek temeljna organizacija, ki je uporabljala združena sredstva, in ima obliko letne udeležbe pri skupnem dohodku. Ta udeležba preneha, ko je vrnjena vrednost združenih sredstev skupaj z nadomestilom oziroma ko poteče rok, določen v samoupravnem sporazumu, ne glede na to, v kolikšnem znesku je vrednost združenih sredstev tedaj vrnjena.

Nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi se ugotavlja po osnovah in merilih iz samoupravnega sporazuma, ki zagotavljajo uresničevanje ciljev in interesov temeljnih organizacij, ki so združile delo in sredstva.

V samoupravnem sporazumu je lahko določeno, da se združena sredstva vračajo temeljni organizaciji, ki jih je združila, tudi iz drugih sredstev, s katerimi samostojno razpolaga temeljna organizacija, ki je pri svojem poslovanju uporabljala združena sredstva, ali v drugih oblikah oziroma na drugačen način v okviru njunega sodelovanja.

Vrnjena združena sredstva gredo med sredstva za delo in poslovanje organizacije združenega dela, ki jih je združila, nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi pa v njen celotni prihodek.

Temeljna organizacija, ki je združila sredstva se lahko odpove pravici do vrnitve združenih sredstev oziroma pravici do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi. O tem odločajo njeni delavci z osebnim izjavljanjem.

Če se je temeljna organizacija s samoupravnim sporazumom odpovedala pravici do vrnitve združenih sredstev oziroma pravici do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, je lahko v takem samoupravnem sporazumu določeno, da ne prevzema rizika za ustvarjanje skupnega dohodka.

Protizakonit je vsak samoupravni sporazum, v katerem ni določeno, da preneha udeležba pri skupnem dohodku, ko so v njenem okviru vrnjena združena sredstva skupaj z ustreznim nadomestilom.

86. člen

Če je v samoupravnem sporazumu določeno, da temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju uporablja združena sredstva, dobavlja surovine, polizdelke ali gotovo blago ali da opravlja določene storitve za temeljno organizacijo, ki je združila sredstva, ali če so določene druge medsebojne obveznosti pri dobavi določenih proizvodov oziroma pri opravljanju določenih storitev, je lahko v njem določeno, da se takšno sodelovanje nadaljuje tudi po prenehanju udeležbe pri skupnem dohodku, ali pa da tedaj preneha.

S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti cen ali drugih materialnih pogojev v medsebojnem sodelovanju, ki bi katerokoli izmed temeljnih organizacij v tem sodelovanju spravljali v neenakopraven položaj v odnosu do drugih organizacij združenega dela na trgu in v drugih medsebojnih odnosih, kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju.

87. člen

Delavci v temeljnih organizacijah, ki združujejo delo in sredstva, lahko v skladu s plani svojih temeljnih organizacij določijo, da bodo vse sredstva ali del sredstev, ki so jih pridobili z udeležbo pri skupnem dohodku, ponovno združili za uresničevanje iz teh planov.

Za medsebojne odnose temeljnih organizacij iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ustvarjanje skupnega dohodka.

88. člen

Temeljne organizacije lahko pri skupnem ustvarjanju dohodka neposredno vzpostavijo medsebojna kreditna razmerja, pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

89. člen

Prihodki, ki jih banka ustvari s svojim poslovanjem, se potem, ko so izločeni poslovni stroški in sredstva za delovno skupnost banke, kot skupni dohodek vsi razporedijo med temeljne organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so vanjo združile denarna sredstva, ter med samoupravne organizacije in skupnosti, ki ta sredstva uporabljajo, glede na to, koliko so k njemu prispevale.

Osnove in merila za ugotavljanje prispevka k skupnemu dohodku, določa samoupravni sporazum, ki se sklene tako, kot je v skladu z zakonom določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi banke.

Skupni dohodek, ustvarjen v banki, se mora v roku, ki ga določa samoupravni sporazum ali zakon, razporediti med temeljne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so vanjo združile denarna sredstva in ki ta sredstva uporabljajo.

90. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki je po zakonu dolžna združiti del sredstev družbene reprodukcije, imajo pravico do povrnitve tega dela sredstev, v skladu z zakonom pa tudi pravico do ustreznega nadomestila.

91. člen

Organizacija združenega dela lahko za razširitev materialne osnove dela zbira denarna sredstva občanov.

Občani imajo pravico dobiti nazaj sredstva iz prvega odstavka tega člena, kot tudi pravico do nadomestila za ta sredstva v obliki obresti ali drugih na podlagi zakonov določenih ugodnosti.

Če so sredstva iz prvega odstavka tega člena namenjena za odpiranje novih delovnih mest, lahko temeljna organizacija v skladu z družbenim dogovorom in zakonom sprejme obveznost, da bo sklenila delovno razmerje z občanom, ki ji daje sredstva, če se s tem ustvarjajo možnosti za njegovo zaposlitev in razširjajo možnost za zaposlovanje nasploh.

3. Pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela

92. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ali kakšno drugo družbeno dejavnost, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, in iz dohodka drugih temeljnih organizacij glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po krajevni skupnosti ali samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, in iz osebnega dohodka delavcev ali iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k zadovoljevanju njihovih osebnih in skupnih potreb ter interesov.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljanje storitve (v nadaljnjem besedilu: cena storitve) ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnim sporazumom.

93. člen

Temeljna organizacija, ki opravlja družbeno dejavnost, si ustvarja sredstva za razširitev materialne osnove dela:

1)

v okviru cene storitev;

2)

iz namenskih sredstev, ki so ji zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma, v obliki samoprispevka občanov ali na podlagi zakona oziroma odloka skupščine družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena si ustvarja temeljna organizacija v skladu z razvojem družbenih dejavnosti, določenim v planih temeljnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v planih družbenopolitičnih skupnosti, in v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom oziroma z dogovori o osnovah teh planov.

94. člen

Če se v samoupravnih interesnih skupnostih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje v okviru uresničevanja skupnih interesov urejajo medsebojna razmerja po načelih svobodne menjave dela, pridobivajo delavci v temeljnih organizacijah, ki opravljajo te dejavnosti, dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari pri tej menjavi, in sicer po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu.

95. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združujejo dela opravlja administrativno-strokovna, pomožna ali tem podobna dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij v njeni sestavi, in delavci v delovni skupnosti, ki opravlja takšna dela v kmetijski ali drugi zadrugi, banki ali zavarovalni skupnosti, pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah oziroma skupnostih, za katere opravlja dela skupnega pomena.

Dohodek delovne skupnosti, ki ga pridobivajo delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena, je odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov organizacij oziroma skupnosti, za katere delovna skupnost opravlja dela, in od vrste in obsega ter kakovosti njihovega dela, kot tudi od dohodka oziroma prihodka, ki ga ustvarijo omenjene organizacije oziroma skupnosti.

Delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu, ki ga organizacija oziroma skupnost, za katero delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena, sklene z delavci v delovni skupnosti, ustrezno osnovam in merilom, po katerih se ta sredstva ugotavljajo v temeljnih organizacija.

S samoupravnim sporazumom, ki ga delavci v delovni skupnosti sklenejo z organizacijo oziroma skupnostjo, za katero delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena, so lahko v okviru celotnega prihodka oziroma dohodka določena tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela, in sicer v skladu z naravo del, ki jih opravlja, in s skupnimi interesi, zaradi katerih je ustanovljena.

96. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja dela za samoupravno interesno skupnost ali za drugo samoupravno organizacijo ali skupnost oziroma za njihovo združenje, za družbenopolitično organizacijo ali drugo družbeno organizacijo oziroma za društvo, pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.

Če je v statutu organizacije ali skupnosti iz prvega odstavka tega člena izjemoma določeno, da delovna skupnost ne ustvarja celotnega prihodka, pridobivajo delavci dohodek delovne skupnosti neposredno s svobodno menjavo dela.

Delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena pridobivajo v okviru celotnega prihodka oziroma dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili, ki veljajo pri delitvi za organizacije združenega dela.

97. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja delo za organe družbenopolitične skupnosti, pridobivajo dohodek delovne skupnosti primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona, če to dopušča narava dejavnosti teh organov, pa tudi v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo, sklenjeno med delovno skupnostjo in temi organi.

Delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo, če je to določeno s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom, pa tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela.

98. člen

Delovna sredstva s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti so delovna sredstva, ki jih upravlja organizacija ali skupnost oziroma organ družbenopolitične skupnosti, za katerega delovna skupnost opravlja delo. Glede uporabe in razpolaganja z delovnimi sredstvi imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v samoupravnem sporazumu, v katerem so v skladu z zakonom določena medsebojna razmerja med delovno skupnostjo in organizacijo, skupnostjo ali organom, za katerega delovna skupnost opravlja dela.

Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti iz 403. člena tega zakona, so delovna sredstva, ki jih upravljajo delavci te delovne skupnosti, če se dajo rezultati njihovega dela izraziti kot vrednost, ni pa drugih pogojev, da bi se organizirali kot temeljna organizacija.

4. Pridobivanje dohodka na drugih podlagah

99. člen

Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s kompenzacijo, premijo, regresom, vrnitvijo davkov in drugih davščin, dotacijo in darilom, kot tudi na drugih z zakonom predpisanih podlagah.

Temeljna organizacija uporabi dotacije in darila, ki jih je dobila z določenim namenom, v nezmanjšanem znesku le v tak namen, v skladu z zakonom.

3. O D D E L E K

DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELOVNIH LJUDI, KI Z OSEBNIM DELOM SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO POKLICNO DEJAVNOST

100. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno dejavnost oziroma odvetniško ali kakšno drugo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: poklicna dejavnost), imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena pridobivajo dohodek in poravnavajo obveznosti iz dohodka v skladu z zakonom.

101. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti.

Delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela.

Delovni ljudje v delovnih skupnostih iz prvega odstavka tega člena samostojno urejajo razmerja pri delu in pridobivanju ter delitvi dohodka, ki ga ustvarijo s skupnim delom, v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom.

Delovni ljudje v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena odločajo v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom o ustvarjenem dohodku in o sredstvih, ki jih uporabljajo pri skupnem delu kot družbena sredstva.

102. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, ter njihove začasne ali trajne delovne skupnosti imajo pravico v skladu z zakonom uporabljati in upravljati družbena sredstva pod pogoji, pod katerimi jih uporabljajo oziroma upravljajo delavci v organizacijah združenega dela.

103. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno, pod pogoji, določenimi v zakonu, pa tudi odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, sodelujejo z delavci v organizacijah združenega dela neposredno ali po svojih organizacijah ali združenjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z delavci v omenjenih organizacijah združenega dela in z zakonom.

II. P O G L A VJ E

ODNOSI PRI RAZPOREJANJU DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA

1. O D D E L E K

UGOTAVLJANJE DOHODKA

104. člen

Ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni in amortizacijski stroški po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah, se dobi dohodek temeljne organizacije.

Celotni prihodek temeljne organizacije sestavljajo prihodki, ustvarjeni na podlagah iz 60. člena tega zakona.

105. člen

Materialni stroški temeljne organizacije so izdatki za porabljene predmete dela, za tekoče investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev, za storitve, ki so potrebne pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije, za sprotne potrebe varstva pri delu in varstva delovnega okolja, za sprotne potrebe strokovnega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela, ki se opravlja v okviru delovnega procesa, kot tudi za druge sprotne potrebe materialne proizvodnje oziroma opravljanja druge dejavnosti, ki so v skladu z zakonom neposreden pogoj za delo in proizvodnjo.

Materialni stroški temeljne organizacije so tudi poslovni stroški oziroma izdatki, nastali v zvezi s plačevanjem prometnega davka, carine in carinskih davščin za proizvode in storitve iz prvega odstavka tega člena.

Med materialne stroške temeljne organizacije se ne vštevajo izdatki za osebne dohodke in za skupno porabo, ne izdatki za investicije in rezerve kot tudi ne prispevki, davki in druge davščine, razen izdatkov iz drugega odstavka tega člena.

Ko odločajo o materialnih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tehnične normative za proizvodne potrebe; glede materialnih stroškov, za katere ni takih tehničnih normativov, pa odločajo o višini izdatkov zanje.

Če je v samoupravnem sporazumu tako določeno, imajo delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pravico vpogleda v izdatke, ki tvorijo materialne stroške, pravico kontrole nad njihovim gibanjem in pravico vplivati na njihovo višino.

106. člen

Z amortizacijo se nadomešča prenesena ali zmanjšana vrednost stvari ali materialnih pravic, ki sestavljajo osnovna sredstva, v skladu z njihovim fizičnim oziroma moralnim obrabljanjem.

Z amortizacijo se v smislu prvega odstavka tega člena nadomešča tudi vrednost sredstev za inovacije in druge trajnejše zboljšave pogojev za delo in proizvodnjo (študije, analize, projekti idr.).

Delavci v temeljni organizaciji samostojno določajo stopnje amortizacije v skladu s svojo odgovornostjo, da obnavljajo vrednost družbenih sredstev, s katerimi delajo, in sicer odvisno od pogojev, v katerih se uporabljajo ta sredstva ter od doseženega znanstvenega in tehničnega razvoja ter tehnološkega napredka.

Z določanjem amortizacijske stopnje delavci v temeljni organizaciji ne morejo zagotavljati za investicijska vlaganja sredstev, ki bi presegala vrednost osnovnih sredstev, preneseno ali zmanjšano v smislu prvega odstavka tega člena.

Delavci v temeljni organizaciji lahko sporazumno z delavci drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, v skladu s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov in v skladu s temi plani določijo merilo za določanje amortizacijskih stopenj oziroma amortizacijske stopnje.

Da bi se enotno ugotavljal dohodek in zagotavljala nujna raven vzdrževanja reprodukcijske sposobnosti temeljne organizacije, določa zakon minimalne amortizacijske stopnje, kot tudi roke in način za njihovo obračunavanje.

Amortizacijska sredstva, izračunana po stopnjah, ki presegajo minimalne, z zakonom predpisane stopnje, niso osnova za obračunavanje davka od dohodka temeljnih organizacij, če tako določijo republike oziroma avtonomni pokrajini samostojno ali v medsebojnem dogovoru.

107. člen

Materialni in amortizacijski stroški v temeljnih organizacijah, ki opravljajo družbene dejavnosti, se ugotavljajo v skladu z naravo teh dejavnosti pod pogoji in na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu in zakonu.

108. člen

Delovna skupnost, ki ustvarja celotni prihodek, ugotavlja dohodek ustrezno določbam tega zakona o ugotavljanju dohodka temeljne organizacije.

Delovna skupnost, ki ne ustvarja celotnega prihodka, ugotavlja dohodek tako, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu oziroma pogodbi in zakonu.

109. člen

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek na podlagi samoupravnega sporazuma iz 68. člena tega zakona, ugotavljajo skupni prihodek tako, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu.

Temeljne organizacije, ki ustvarijo skupni dohodek na podlagi samoupravnega sporazuma iz 81. člena tega zakona, ugotavljajo skupni dohodek tako, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu.

Prihodki, ki sestavljajo skupni prihodek oziroma prihodki, iz katerih je bil ustvarjen skupni dohodek, morajo biti posebej izkazani v poslovni evidenci, delavci v temeljni organizaciji, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, pa imajo pravico do vpogleda v ustvarjanje teh prihodkov tako, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu in zakonu.

2. O D D E L E K

RAZPOREJANJE DOHODKA

110. člen

Dohodek temeljne organizacije se razporeja za:

-

obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in druge družbene dejavnosti in pridobivajo dohodek oziroma ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela, za katere zakon določa, da se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije;

-

obveznosti, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, za katere zakon določa, da se poravnavajo iz prihodka temeljne organizacije;

-

z zakonom določene obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb;

-

obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela;

-

izdatke za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja, če ne določa zakon, da so to materialni stroški;

-

članarine oziroma prispevke gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem organizacij združenega dela;

-

izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;

-

izdatke za amortizacijo, ki presegajo znesek, obračunan po minimalnih stopnjah;

-

denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, upravne takse in sodne stroške;

-

premije za zavarovanje družbenih sredstev;

-

druge izdatke za izpolnitev z zakonom določenih obveznosti, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali pogodbo, oziroma drugih z zakonom predpisanih obveznosti;

-

čisti dohodek temeljne organizacije.

111. člen

V dohodku temeljne organizacije se posebej ugotavlja del, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali je rezultat drugih izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju (v nadaljnjem besedilu: del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti), za njegov z zakonom ali s samoupravnim sporazumom o združitvi določen namen.

Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se ugotavlja po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu oziroma zakonu.

V dohodku temeljne organizacije se posebej ugotavljajo tudi sredstva, ki jih je temeljna organizacija dobila na podlagi razvojne premije ali na drugi z zakonom predpisani podlagi za določene namene.

112. člen

Obveznosti za dovoljevanje skupnih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo s samoupravnim sporazumom ali zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona, in obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo z zakonom, morajo biti v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah, določenih v planih družbenopolitičnih skupnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb se lahko poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije v skladu s prispevkom k povečanju družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela, odvisno od zmožnosti organizacije združenega dela, da te potrebe zagotavlja, in od njenega posebnega interesa za razvoj določenih družbenih dejavnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, so odvisne od zmožnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti vsega družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo njegovim možnostim in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, ter od zmožnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva, rezultati dela in doseženim uspehom - zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.

113. člen

Da bi bili ustvarjeni pogoji za to, da lahko delavci pri odločanju o obveznostih za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb spoznajo možnosti temeljne organizacije in potrebe njenega razvoja, se predlogi za te obveznosti enkrat na leto, praviloma sočasno, predložijo delavcem temeljne organizacije, da se o njih izjavijo.

Zakon ureja, kako se uresničuje načelo iz prvega odstavka tega člena, vendar mora biti s predpisanimi roki zagotovljenih delavcem v temeljni organizaciji najmanj 30 dni časa, da se izjavijo o obveznostih, ki se poravnavajo iz njenega dohodka.

3. O D D E L E K

RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA

114. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo v skladu z zakonom čisti dohodek temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno potrebo, kot tudi za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.

115. člen

Delavci v temeljni organizaciji sprejemajo samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije.

Samoupravni splošni akt iz prvega odstavka tega člena se sprejme v skladu s samoupravnim sporazumom v skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije, in ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven sestave delovne organizacije.

Samoupravni splošni akt iz prvega odstavka oziroma samoupravni sporazum in drugega odstavka tega člena ne smeta biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

Če samoupravni splošni akt iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije, lahko pristojni organ družbenopolitične skupnosti določi ukrepe za primer družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Če je samoupravni splošni akt iz prvega odstavka tega člena v nasprotju s samoupravnim sporazumom, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven sestave delovne organizacije ali z družbenim dogovorom, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, se lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela.

116. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno porabo v sorazmerju s tem, koliko so prispevali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi.

Ko razporejajo čisti dohodek, morajo delavci v temeljni organizaciji izločati sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo odvisno od dosežene produktivnosti svojega dela in produktivnosti dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva, od uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi v temeljni organizaciji in sredstvi, ki jih združujejo z delavci v drugih temeljnih organizacijah in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela ter od prilagajanja dejavnosti temeljne organizacije tržnim pogojem oziroma družbeno dogovorjeni delitvi dela in v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnih splošnih aktih v temeljni organizaciji, in s skupnimi osnovami in merili, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.

Ko razporejajo čisti dohodek, morajo delavci v temeljni organizaciji izločati sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, ter z njeno vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v temeljni organizaciji in v družbi v celoti, pri čemer zagotavljajo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.

117. člen

Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije, gredo v sklad skupne porabe v tej organizaciji.

Sredstva, ki se iz čistega dohodka temeljne organizacije izločajo za skupno porabo, se štejejo glede plačevanje davkov in prispevkov za sredstva za osebne dohodke delavcev, če ne določa zakon drugače.

V sklad skupne porabe iz prvega odstavka tega člena združujejo delavci v temeljni organizaciji tudi sredstva za skupno porabo, ki jih izločajo iz svojega osebnega dohodka.

118. člen

Sredstva za skupno porabo se uporabljajo za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo potrebe stanovanja, prehrane, počitka, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe.

Delavci lahko združijo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji s sredstvi za skupno porabo, ki jih uporabljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe.

119. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, izhajajoč iz svojih pravic, obveznosti in odgovornosti, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu stalno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela ter zagotavljajo potrebne rezerve.

120. člen

Sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v temeljni organizaciji so namenjena za modernizacijo in zboljševanje produkcijskih sredstev oziroma drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih ali drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za zboljševanje znanstvenoraziskovalnega dela, za vlaganje v lastna obratna sredstva ter za druge pogoje za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela.

Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo z delavci v drugih temeljnih organizacijah neposredno ali v okviru delovne organizacije v katere sestavi je temeljna organizacija, oziroma po njej sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela za namene iz prvega odstavka tega člena v različne oblike združevanja v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti.

121. člen

Delavci so dolžni v temeljni organizaciji oblikovati sredstva rezerv.

Sredstva rezerv se oblikujejo v višini, ki je odvisna od narave dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, in od možnih rizikov pri njenem poslovanju, in sicer zato, da bi se dosegla in ohranila poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev, v skladu z obveznostmi, določenimi v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in drugih samoupravnih sporazumih, ki so jih delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva.

Sredstva rezerv se morajo zagotoviti najmanj v višini, ki jo določa zakon.

122. člen

Sredstva rezerv v temeljni organizaciji so namenjena za kritje izgub pri poslovanju, za kritje izdatkov za prekvalificiranje in zaposlovanje delavcev v primeru, če v temeljni organizaciji preneha potreba po delu določenega števila delavcev, če pride temeljna organizacija v izredne ekonomske težave ali če so potrebni ukrepi za njeno sanacijo, za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, in za poravnavanje obveznosti temeljne organizacije iz jamstva ali druge oblike garancije, kot tudi za druge, v skladu z zakonom določene namene.

Sredstva rezerv se smejo uporabljati tako, da so vsak čas na razpolago za namene iz prvega odstavka tega člena.

123. člen

Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, ali druge organizacije združenega dela, v katero je združena temeljna organizacija, če je z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona tako določeno, pa jih morajo združevati v sklade skupnih rezerv, oblikovane za območje družbenopolitične skupnosti.

Sklade skupnih rezerv iz prvega odstavka tega člena upravljajo delavci v temeljnih organizacijah, ki so združili sredstva rezerv, na način, ki je določen v samoupravnem sporazumu ali zakonu oziroma odločitvi skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona.

Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo sredstva rezerv tudi s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje.

124. člen

Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se uporablja za razvoj temeljne in druge organizacije združenega dela, v kateri je bil ustvarjen, če ni v zakonu določeno, da se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Delavci v temeljnih organizacijah, ki so združili delo in sredstva v delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo, lahko v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in v drugem samoupravnem sporazumu določijo, da se del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti in s katerim samostojno razpolagajo, v celoti ali deloma vloži v sklad skupnih rezerv ali kako drugače skupaj uporablja za razvoj teh organizacij.

4. O D D E L E K

DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV

125. člen

Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, kot tudi za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka.

126. člen

Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojih živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela.

Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov.

127. člen

Delavci v temeljni organizaciji so dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.

Če delavci v temeljni organizaciji ne določijo osnov in meril iz prvega odstavka tega člena, prejemajo le z zakonom zajamčeni osebni dohodek.

V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

128. člen

Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije, in ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven sestave delovne organizacije.

V osnovah in merilih iz prvega odstavka tega člena se določajo posebej osnove in merila, po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela.

Samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija.

V primeru in prvega in tretjega odstavka tega člena se uporabljata četrti in peti odstavek 115. člena tega zakona.

129. člen

Sredstva za osebne dohodke se delijo na osebne dohodke delavcev v temeljni organizaciji, uporabljajo pa se tudi za nadomestilo osebnega dohodka delavcev v primerih, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.

Z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija.

Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela.

Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja teh sredstev kot s svojim in družbenim minulim delom ter z odločanjem o poslovanju temeljne organizacije ali delovne organizacije ali druge organizacije združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija, ter o organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi tehnični izboljšavi, o programih in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji.

Delavcu gre nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta in strokovnega usposabljanja ter izpopolnjevanja, kamor so ga poslali, ter v drugih primerih odsotnosti z dela, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

130. člen

Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.

131. člen

Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija, in z zakonom.

Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.

132. člen

Zajamčeni osebni dohodek, določen s samoupravnim splošnim aktom v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, je lahko večji od zajamčenega osebnega dohodka, ki ga predpisuje zakon ali določa družbeni dogovor.

Zajamčeni osebni dohodek, določen s samoupravnim splošnim aktom v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, lahko določijo delavci v tej organizaciji iz sredstev rezerv, ki jih upravljajo, v večjem znesku od zajamčenega osebnega dohodka, ki ga predpisuje zakon ali določa družbeni dogovor.

133. člen

Delavci v temeljni organizaciji so dolžni iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije zagotoviti predvsem sredstva za osebne dohodke do višine zajamčenih osebnih dohodkov.

Če iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije ni mogoče kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka krije iz sredstev rezerv temeljne organizacije oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela, v kateri je združena temeljna organizacija, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega osebnega dohodka se uporabljajo tudi sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega za območje družbenopolitične skupnosti, v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

134. člen

Med letom delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobe, ki jih določa samoupravni splošni akt. Te dobe ne smejo biti daljše od enega meseca.

V dobah iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, tako da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku k rezultatom skupnega dela v teh dobah (začasni obračun osebnega dohodka).

Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu vročiti pismen obračun akontacije njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, po katerih je bila obračunana.

135. člen

Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v temeljni organizaciji se napravi ob zaključnem računu temeljne organizacije.

Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca se napravi ne glede na čas, kolikor ga je med letom prebil na delu v temeljni organizaciji.

136. člen

Vsakemu delavcu se mora v pismeni obliki vročiti končni obračun njegovega osebnega dohodka, ki vsebuje:

1)

znesek osebnega dohodka, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke;

2)

znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu;

3)

znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe;

4)

znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije, obračunan na delavca;

5)

znesek čistega osebnega dohodka.

137. člen

Na čisti osebni dohodek delavca se sme seči z izvršbo za obveznosti zakonitega preživljanja največ do polovice, za druge obveznosti pa največ do tretjine.

138. člen

Členi 125 do 137 tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih.

Delavci v delovnih skupnostih, ki opravljajo delo za organe družbenopolitičnih skupnosti, delijo sredstva za osebne dohodke po prvem odstavku tega člena, če ne določa zakon drugače.

5. O D D E L E K

IZKAZOVANJE DOHODKA

139. člen

Da bi delavci smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije na podlagi kazalcev, ki jih določijo samostojno ali skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali samoupravni sporazum o osnovah plana, v skladu z osnovnimi kazalci, določenimi v zakonu ali na podlagi zakona.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije tako da:

1)

primerjajo rezultate, dosežene v tekoči dobi, z rezultati, ki so jih dosegli v ustrezni dobi prejšnjih let, ter s cilji in nalogami, določenimi v planu temeljne organizacije;

2)

primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki so jih dosegle temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva, s temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti, ali s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali dogovor o osnovah plana samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenopolitičnih skupnosti.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci tudi rezultate dela in poslovanja delovne organizacije ali druge organizacije, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija.

140. člen

Kazalci, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, so:

1)

dohodek na delavca;

2)

dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;

3)

čisti dohodek na delavca;

4)

akumulacija v primerjavi z dohodkom;

5)

akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom;

6)

akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;

7)

osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca;

8)

čisti osebni dohodek na delavca.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi pri izkazovanju rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, ki opravlja družbeno dejavnost.

141. člen

Dohodek na delavca se izračuna tako, da se dohodek deli s povprečnim številom delavcev za dobo, za katero se ugotavlja dohodek.

Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, se izračuna tako, da se dohodek deli s povprečno uporabljenimi sredstvi za dobo, za katero se ugotavlja dohodek.

Čisti dohodek na delavca se izračuna tako, da se čisti dohodek deli s povprečnim številom delavcev za dobo, za katero se ugotavlja čisti dohodek.

Akumulacija v primerjavi z dohodkom se izračuna tako, da se sredstva, izločena za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, delijo z dohodkom za dobo, za katero se ugotavlja akumulacija.

Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom se izračuna tako, da se sredstva, izločena za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, delijo s čistim dohodkom za dobo, za katero se ugotavlja akumulacija.

Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi se izračuna tako, da se sredstva, izločena za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, delijo s povprečno uporabljenimi sredstvi za dobo, za katero se ugotavlja akumulacija.

Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca se izračunajo tako, da se čisti dohodek zmanjša za sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv in nato deli s povprečnim številom delavcev za dobo, za katero se ugotavlja čisti dohodek.

Čisti osebni dohodek na delavca se izračuna tako, da se vsa delavcem izplačana sredstva za osebne dohodke delijo s povprečnim številom delavcev.

142. člen

Kazalci se lahko izračunajo po 141. členu tega zakona tudi tako, da se povprečno število delavcev preračuna na povprečno število pogojnih delavcev kot analitično kategorijo na način, ki ga določajo predpisi iz 143. člena tega zakona.

143. člen

Zvezni izvršni svet lahko predpiše v sodelovanju s pristojnimi organi republik oziroma avtonomnih pokrajin, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, poleg kazalcev iz 140. člena tega zakona za analize, planiranje in statistično spremljanje tudi druge kazalce, na podlagi katerih se izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije in drugi odnosi pri odločanju o dohodku in gospodarjenju z družbenimi sredstvi.

Služba družbenega knjigovodstva določi v sodelovanju z Zveznim zavodom za družbeno planiranje, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, natančneje način izračunavanja kazalcev iz 140. člena tega zakona, kakor tudi kazalcev iz prvega odstavka tega člena, ki morajo biti med seboj metodološko in vsebinsko usklajeni.

144. člen

Rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije se morajo izkazovati na tak način in v takih rokih, da jih lahko delavci in organi upravljanja v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela, s katerimi so združili delo in sredstva, ter pristojni organi družbenopolitične skupnosti ugotavljajo, obravnavajo in ocenjujejo ter na tej podlagi ustrezno ukrepajo.

Rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, ki se izkazujejo z določenimi kazalci, se obravnavajo in ocenjujejo zlasti:

1)

ko se pripravljajo in sklepajo samoupravni sporazumi o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi ko se pripravljajo, sprejemajo in uresničujejo ti plani;

2)

ko se pripravljajo in sklepajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori o cenah ter o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije;

3)

ko se določajo in sprejemajo sklepi in ukrepi za uresničevanje ciljev in nalog, določenih v samoupravnih sporazumih oziroma dogovorih o osnovah planov, v teh planih in drugih samoupravnih sporazumih oziroma družbenih dogovorih;

4)

ko se odloča o razporejanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije;

5)

ko se obravnavajo druga vprašanja, ki so pomembna za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in ustvarjanje dohodka temeljne organizacije.

Podatke, ugotovljene na podlagi kazalcev iz 140. člena in prvega odstavka 143. člena tega zakona, je treba vselej poslati službi družbenega knjigovodstva v rokih in na način, ki jih predpiše ta služba. Ti podatki so pod pogoji, določenimi v zakonu, dostopni javnosti.

145. člen

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki uporabljajo sredstva, katera so delavci v temeljnih organizacijah na podlagi samoupravnega sporazuma ali na podlagi zakona, ki nalaga obvezno združevanje družbenih sredstev, združili v banke ali druge finančne organizacije oziroma v druge samoupravne organizacije in skupnosti, morajo praviloma najmanj enkrat v šestih mesecih obveščati delavce v teh temeljnih organizacijah o rezultatih dela pri uporabi združenih sredstev.

Obveznosti iz prvega odstavka tega člena se izpolnjujejo v rokih in na način, ki jih določa samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, samoupravni sporazum o ustanovitvi banke ali druge finančne organizacije ali drug samoupravni splošni akt, ki ga sprejme pooblaščeni organ banke ali druge finančne organizacije, ali zakon.

146. člen

Delavci v temeljni organizaciji ustvarjajo celotni prihodek temeljne organizacije in razpolagajo s sredstvi, ki jih upravljajo, preko njenega žiro računa.

147. člen

Za vsako temeljno organizacijo se vodita v skladu z zakonom knjigovodstvo ter evidenca, ki je pomembna za delo in odločanje v temeljni organizaciji.

Temeljna organizacija poveri knjigovodstvo in evidenco iz prvega odstavka tega člena praviloma skupni službi v delovni organizaciji in drugim organizacijam združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena, lahko pa ju po sporazumu poveri tudi pooblaščeni specializirani organizaciji.

Temeljna organizacija lahko poveri izračunavanje kazalcev, po katerih ugotavlja rezultate dela delavcev in svojega poslovanja, skupni službi, lahko pa poveri to po sporazumu tudi pooblaščeni specializirani organizaciji.

148. člen

Celotni prihodek in dohodek, ki ju ustvarijo temeljne organizacije v okviru delovne organizacije ali druge organizacije, se izkazuje v zbirni oziroma konsolidarni bilanci; ta se sestavi tako, kot je to v skladu z zakonom določeno s samoupravnim sporazumom o združitvi.

V zbirni bilanci se izkaže seštevek celotnega prihodka in dohodka temeljnih organizacij iz prvega odstavka tega člena.

V konsolidarni bilanci se izkažeta celotni prihodek in dohodek temeljnih organizacij iz prvega odstavka tega člena, zmanjšana za zneske, ki se ponavljajo v obračunu internega prometa.

149. člen

Po izteku vsakega trimesečja sestavi temeljna organizacija svoj periodični obračun.

Na koncu poslovnega leta sestavi temeljna organizacija svoj zaključni račun.

150. člen

Pred ugotovitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije na podlagi informacije in poročila njenega poslovodnega organa.

Delavski svet temeljne organizacije lahko poveri pripravo informacije ali poročila iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni specializirani organizaciji.

Za pravilnost podatkov ter za strokovne ocene, na katerih temeljijo predlogi, ki jih vsebujeta informacija in poročilo iz prvega odstavka tega člena, kot tudi za njuno pravočasno predložitev odgovarja poslovodni organ temeljne organizacije ali ustrezna služba oziroma pooblaščena specializirana organizacija, kateri je bila poverjena njuna priprava.

151. člen

Na podlagi informacije in poročila iz 150. člena tega zakona, s katerima se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije po izteku trimesečja, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo o začasni delitvi ustvarjenega dohodka.

Na podlagi informacije in poročila iz 150. člena tega zakona, s katerima se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije na koncu poslovnega leta, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka.

Delavski svet ugotavlja periodični obračun oziroma zaključni račun temeljne organizacije.

Periodični obračun in zaključni račun temeljne organizacije mora oceniti služba družbenega knjigovodstva v skladu z zakonom.

152. člen

Če delavci v temeljni organizaciji ne morejo zagotoviti sredstev za osebne dohodke po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, in tudi ne toliko sredstev za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela, kot jih določa samoupravni sporazum (minimalna akumulacija), ali če ugotovijo, da ne dosegajo takšnih rezultatov svojega dela in poslovanja temeljne organizacije, s katerimi bi bila zagotovljena nepretrganost v reprodukciji in redno poslovanje temeljne organizacije, morajo sprejeti program ukrepov za odstranitev teh motenj.

Organ upravljanja v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela, v kateri sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija, in pristojni organ družbenopolitične skupnosti imata pravico in dolžnost predlagati delavcem v temeljni organizaciji, v kateri je prišlo do motenj, naj sprejmejo program iz prvega odstavka tega člena oziroma naj ukrenejo, kar je določeno v sprejetem programu, če tega niso sprejeli, pa kar je potrebno, da bi odstranili motnje.

Če v 30 dneh od dneva, ko je bil dan predlog v smislu drugega odstavka tega člena, delavci v temeljni organizaciji ne sprejmejo programa ali ne ukrenejo, kar je treba, da odstranijo motnje, lahko določi skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.

Delavci v temeljni organizaciji so dolžni storiti ukrepe iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če ima temeljna organizacija na koncu obračunske dobe neporavnane zapadle obveznosti v času, ki ga določa zakon.

153. člen

Če temeljna organizacija ne more izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, morajo pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti v skladu s programom, ki ga določijo skupaj s temeljno organizacijo, nastopiti z ukrepi, s katerimi se ustvarjajo pogoji za odpravo vzrokov, zaradi katerih temeljna organizacija ne more izpolnjevati svojih obveznosti, zlasti s tistimi, s katerimi se določajo nižje stopnje, odlaga izpolnitev ali ustvarjajo drugi ugodnejši pogoji za izpolnitev obveznosti v času, dokler trajajo te okoliščine.

Pristojni organ samoupravne interesne skupnosti nastopa z ukrepi iz prvega odstavka tega člena na način, ki ga določa samoupravni sporazum.

Če temeljna organizacija ne ustvari zadostnega dohodka, da bi nadomestila z zakonom zajamčene osebne dohodke, ni dolžna izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka.

154. člen

Temeljna organizacija ima izgubo pri poslovanju (v nadaljnjem besedilu: posluje z izgubo), če po zaključnem računu ni dosegla tolikšnega dohodka, da bi mogla nadomestiti začasno obračunane in izplačane osebne dohodke ali kriti z zakonom zajamčene osebne dohodke za obračunsko poslovno dobo, za katero niso bili začasno obračunani in izplačani osebni dohodki oziroma za katero niso bili kriti z zakonom zajamčeni osebni dohodki.

Delavci v temeljni organizaciji, ki je poslovala z izgubo, morajo v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju ukreniti, kar je treba za sanacijo temeljne organizacije pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon.

155. člen

Delovna organizacija ali druga organizacija združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija, v kateri so nastale motnje pri poslovanju (152. člen) oziroma ki posluje z izgubo (154. člen), kot tudi družbenopolitična skupnost morata v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti dati tej temeljni organizaciji ekonomsko in drugo pomoč, če je to v njihovem skupnem interesu oziroma v družbenem interesu.

V primeru iz prvega odstavka tega člena zagotovi temeljna organizacija sama ali sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami, ki so v sestavi iste delovne organizacije oziroma ki so združene v isto organizacijo združenega dela, neposredno ali po samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev, če njihovo delo v omenjeni temeljni organizaciji ni več potrebno, ali je gotovo, da bo temeljna organizacija prenehala z delom.

III. P O G L A VJ E

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI PRI PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA

156. člen

Organi družbenopolitičnih skupnosti morajo v mejah svojih pristojnosti v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po ustavi in zakonu, ustvarjati pogoje, da se na samoupravnih osnovah čim skladneje in stabilneje razvijajo odnosi pri pridobivanju dohodka v združenem delu ter da se čim popolneje uskladijo posebni interesi ter samostojno delovanje temeljnih organizacij in organizacij združenega dela, v katerih so združene, z njihovimi skupnimi interesi, izraženimi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v družbenih dogovorih, kot tudi z razvojnimi cilji, določenimi v teh planih.

157. člen

S svojimi predpisi in ukrepi za uresničevanje planov morajo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti zagotavljati takšne pogoje za razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka v združenem delu, s katerimi se omogoča:

1)

enakopravnost delavcev v temeljnih organizacijah pri pridobivanju dohodka v združenem delu in uveljavljanju pravic, ki jih imajo iz živega in minulega dela;

2)

svobodno gibanje in združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije v združenem delu v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;

3)

razširitev možnosti za zaposlovanje in trajno večanje produktivnosti dela v združenem delu, s tem pa tudi celotnega družbenega dela;

4)

čim popolnejše ter ekonomsko in družbeno čim smotrnejše izkoriščanje produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev v združenem delu.

158. člen

Če se z akti, s katerimi organi federacije določajo ali izvajajo skupno ekonomsko politiko, krni enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in pri razpolaganju z rezultati dela ali se krni enakopravnost republik oziroma avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, je treba hkrati z določitvijo skupne ekonomske politike oziroma s sprejetjem ukrepov za njeno izvajanje določiti in zagotoviti ustrezno obliko kompenzacije kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko dobo.

159. člen

Če zakon ob pogojih, ki jih določa ustava, začasno omeji pravico delavcev v temeljni organizaciji, da razpolagajo z delom sredstev družbene reprodukcije, se z njim določijo v skladu z ustavnimi pravicami in dolžnostmi družbenopolitične skupnosti zlasti: primeri začasne omejitve pravice razpolaganja z delom sredstev družbene reprodukcije, obseg sredstev, na katera se nanaša takšna omejitev, trajanje te omejitve in prepoved uporabe sredstev v nasprotju z nameni, zaradi katerih se omejuje pravica razpolaganja z njimi.

Če zakon ob pogojih, ki jih določa ustava, določi obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za financiranje posameznih nujnih potreb družbene reprodukcije, se z njim določijo v skladu z ustavnimi pravicami in dolžnostmi družbenopolitične skupnosti zlasti: obveznost združevanja dela teh sredstev, obseg sredstev, na katera se nanaša ta obveznost, trajanje te obveznosti; prepoved uporabe sredstev v nasprotju z nameni, za katere se predpisuje obveznost njihovega združevanja, in delež v skupnem dohodku iz združevanja teh sredstev.

160. člen

Če zaide organizacija združenega dela v izjemne ekonomske težave, ki jih ni bilo mogoče odstraniti s sanacijskimi ukrepi ali z drugimi ukrepi, ki jih je storila sama oziroma ki jih je v skladu z zakonom storila druga organizacija združenega dela, je pristojni organ družbenopolitične skupnosti dolžan, da v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi ukrene, kar je treba, da se da tej organizaciji ekonomska in druga pomoč; da se, če je to v družbenem interesu, zagotovi njena sanacija, zlasti pa, da se ji odpusti obvezno plačevanje posameznih ali vseh davkov in davščin, ki jih je uvedla ali da veljajo zanjo pri plačevanju davkov in davščin nižje stopnje ali drugi ugodnejši pogoji, dokler je v izjemnih ekonomskih težavah; da se začne postopek za njeno sanacijo ali da se storijo drugi ekonomski in upravni ukrepi v skladu z zakonom.

Če ne stori ukrepov iz prvega odstavka tega člena ali če se z ukrepi ne odstranijo izjemne ekonomske težave, v katere je zašla organizacija združenega dela, mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti začeti postopek za likvidacijo oziroma za stečaj nad to organizacijo, če so za to izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.

IV. P O G L AV J E

MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

1. O D D E L E K

SPLOŠNE DOLOČBE

161. člen

Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem zakonu mišljena medsebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, ki jih delavci pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti.

Z delovnim razmerjem po prvem odstavku tega člena so v skladu z zakonom mišljena tudi medsebojna razmerja pri delu v pogodbeni organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

162. člen

Določbe tega zakona o delovnem razmerju se uporabljajo za delavce v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, če ni glede sklenitve in prenehanja delovnega razmerja oziroma uresničevanja posameznih pravic in obveznosti v teh organizacijah v zakonu drugače določeno.

163. člen

Določbe tega zakona o delovnem razmerju delavcev v temeljnih organizacijah se uporabljajo za delavce v delovnih skupnostih, če ne določa zakon drugače.

164. člen

Delovno razmerje delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti ureja zakon, če to dopušča narava njihove dejavnosti, pa ga urejajo tudi samoupravni sporazum oziroma pogodba delovne skupnosti s temi organi ter njeni samoupravni splošni akti.

165. člen

Delovno razmerje, ki nastane med delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo pri opravljanju te dejavnosti, se ureja v skladu z zakonom.

166. člen

Delavci v delovnem razmerju imajo v skladu z zakonom pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice za primer bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialne varnosti.

Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in materinstvom.

Mladina v delovnem razmerju uživa posebno varstvo pri delu.

Delavci, ki jim začasno preneha delovno razmerje, imajo v skladu z zakonom pravico do zdravstvenega varstva za primer bolezni in invalidnosti, pravico do materialnega zagotovila in druge pravice med začasno nezaposlenostjo.

Delavci v delovnem razmerju imajo do samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih uveljavljajo pravice iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena, in do družbene skupnosti določene obveznosti.

2. O D D E L E K

SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

167. člen

Vsak lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji na način, ki ga določata zakon in samoupravni splošni akt.

168. člen

Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji glede na potrebe delovnega procesa, delovne pogoje, dela in naloge v tej organizaciji v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.

Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti in ki ima splošno zdravstveno zmožnost.

Za invalidne osebe, ki so usposobljene za določena dela oziroma naloge, se šteje, da imajo zdravstveno zmožnost za njihovo opravljanje.

Tuji državljani in osebe brez državljanstva lahko sklenejo delovno razmerje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogoji, ki jih določa zvezni zakon.

169. člen

Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ne sklene na način in pod pogoji, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon, delovnega razmerja, razen če v skladu z zakonom opravlja začasno oziroma občasno delo (175. člen).

170. člen

Če pristojni organ v temeljni organizaciji na podlagi plana in samoupravnih splošnih aktov ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog, odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci in določi število potrebnih delavcev.

Na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena mora temeljna organizacija objaviti na način, ki ga določa zakon, pogoje, ki jih delavec mora izpolnjevati za opravljanje del oziroma nalog, za katere bo sklenil delovno razmerje (oglas oziroma razpis).

Če se sklep nanaša na dela oziroma naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, se objavijo pogoji po drugem odstavku tega člena z javnim razpisom ob navedbi, za koliko časa se sprejemajo.

Izjemoma se lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon, delovno razmerje brez javne objave oglasa oziroma razpisa.

171. člen

Delavcu iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona, ki po preteku časa, za katerega je bil izbran, po razpisu ni znova izbran, ne preneha delovno razmerje in ima v skladu s samoupravnim sporazumom pravico opravljati druga dela oziroma druge naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti, pridobljeni z delom v isti ali v drugi temeljni organizaciji v sestavi iste ali druge delovne organizacije, združene v sestavljeno organizacijo združenega dela, oziroma v njihovih delovnih skupnostih.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za individualnega poslovodnega organa oziroma za predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ki ni ponovno izbran oziroma ki mu preneha funkcija pred iztekom mandata.

172. člen

Izbiro med kandidati, ki so se prijavili na oglas oziroma na razpis, opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija po postopku, ki ga v skladu z zakonom določa samoupravni splošni akt.

Če nihče izmed kandidatov ni izbran, se razpis oziroma oglas ponovi.

173. člen

Šteje se, da je delavec sklenil delovno razmerje, ko da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti, in statut temeljne organizacije, ter da jih sprejema.

Preden da delavec pismeno izjavo, se mu morajo vročiti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, in statut temeljne organizacije.

Če delavec ne začne delati v temeljni organizaciji tistega dne, ko da pismeno izjavo iz prvega odstavka tega člena, uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v delovnem razmerju, od dneva, ko začne delati in ki je določen v skladu s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje.

Če delavec iz neopravičenih vzrokov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

174. člen

Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).

V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko delovno razmerje izjemoma sklene za čas, ki je vnaprej določen (delovno razmerje za določen čas).

Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, dela oziroma naloge in primere, ko delavec sklene delovno razmerje za določen čas (delo, ki traja po svoji naravi določen časa - sezonsko delo, povečanje obsega dela, ki traja krajši čas, nadomestovanje odsotnega delavca, ki služi vojaški rok, opravlja javne in družbene dolžnosti, ki je na daljšem dopustu idr.).

V primerih iz drugega odstavka tega člena ima delavec vse pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, pravice, katerih obseg je odvisen od delovnega prispevka ali od trajanja delovnega časa, pa tudi odvisno od tega prispevka oziroma trajanja delovnega časa.

175. člen

Šteje se, da delavec, ki opravlja za temeljno organizacijo začasno ali občasno delo, ni v delovnem razmerju po tem zakonu.

Po prvem odstavku tega člena se šteje za začasno oziroma občasno delo, ki se opravlja v temeljni organizaciji po pogodbi in se glede na njen delovni proces ne opravlja kot stalno ali nepretrgano delo, temveč traja določen krajši čas, ali pa je potrebno le od časa do časa. Zakon določa pogoje, pod katerimi se lahko sklene pogodba o opravljanju takega dela in njegovo trajanje.

Delavec lahko prevzame s pogodbo obveznost, da bo sam ali skupaj s člani svoje družine prodajal posamezne proizvode določene vrste oziroma opravljal določeno sezonsko delo (prodaja tiska, živil in dr.); pogoje in način določa zakon.

176. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oziroma k nalogam, ki jih določa omenjeni akt, oziroma če je v zakonu določena obveznost organizacij združenega dela, da morajo pod določenimi pogoji sprejemati pripravnike za nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas, če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma k ustreznim nalogam.

Samoupravni splošni akt določa v skladu z zakonom, v katerih primerih sklene pripravnik delovno razmerje za določen čas.

Pogoji, pod katerimi se sprejema pripravnik, morajo biti objavljeni v oglasu oziroma razpisu za sprejem pripravnikov.

177. člen

Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, za katere je sklenil delovno razmerje.

Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec v skladu s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom razporejen v temeljni organizaciji, v kateri dela, na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa omenjeni akt.

Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na dela oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela določa primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela določa pravico delavca, da v primeru, ko njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije ali delovne skupnosti, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

V primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena se sklene delovno razmerje brez objave oglasa oziroma razpisa.

Delavec iz četrtega in petega odstavka tega člena sklene delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji po 173. členu tega zakona.

Če delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela preneha, se razporedijo delavci v njeni delovni skupnosti v skladu z določbami prvega do sedmega odstavka tega člena.

178. člen

Delavec ima pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne spretnosti, da bi čim uspešneje opravljal določena dela in izpolnjeval naloge, kakor tudi dolžnost spoštovati določeno delovno disciplino.

Za neizpolnjevanje svojih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je delavec odgovoren v skladu s tem zakonom.

3. O D D E L E K

DOLOČANJE PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU

179. člen

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.

Samoupravni splošni akt iz prvega odstavka tega člena mora biti v skladu tudi z zakonom, z družbenim dogovorom, s samoupravnim sporazumom in s statutom.

V samoupravnem splošnem aktu iz prvega odstavka tega člena so delavci dolžni urediti zlasti:

1)

pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za določena dela oziroma naloge, ki se opravljajo v temeljni organizaciji glede na njeno dejavnost in naravo, tehnologijo in druge delovne pogoje; dela oziroma naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti; obveznosti glede zagotovitve pogojev za prekvalifikacijo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb ter dela in naloge, pri katerih se ti zaposlujejo; postopek za odločanje o delih oziroma nalogah, za katere naj bo sklenjeno delovno razmerje; primere in pogoje, ko delavci smejo ali morajo začasno ali trajno opravljati tudi druga dela oziroma druge naloge (razporejanje delavcev); trajanje in razporeditev delovnega časa, razloge in pogoje za prenehanje delovnega razmerja;

2)

osnove in merila za razporejanje čistega dohodka v temeljni organizaciji;

3)

osnove in merila za vrednotenje dela za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev in način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov delavcev;

4)

obveznosti delavcev pri delu in njihovo odgovornost zaradi kršitve delovnih obveznosti za prizadejano škodo; kršitve delovnih obveznosti, ki se štejejo za lažje oziroma hujše kršitve delovne obveznosti; uvedbo in vodenje postopka ter ukrepe, ki se smejo izrekati delavcem zaradi kršitve delovnih obveznosti; roke, v katerih zastarata uvedba in vodenje postopka, ter roke, v katerih zastara izvršitev ukrepov;

5)

obveznosti glede splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;

6)

varstvo delavcev pri delu, ukrepe, s katerimi se ohranja, varuje in zboljšuje delovna okolje delavcev; posebno varstvo žensk, mladine, delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb; pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe, pogoje in način odmora, počitka in dopusta ter druge pravice in obveznosti, ki jih delavci uveljavljajo v temeljni organizaciji ali po njej oziroma na način, ki ga določa zakon; pravice, ki gredo delavcem po prenehanju delovnega razmerja na podlagi minulega dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu lahko urejajo delavci v enem ali več samoupravnih splošnih aktih.

180. člen

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi dela iste organizacije določajo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov.

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi raznih delovnih organizacij, ki so v okviru sestavljene organizacije združenega dela vzpostavile medsebojna razmerja, da bi uresničevale skupne naloge in interese, lahko v samoupravnem sporazumu določijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.

Delavci so dolžni samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, uskladiti s skupnimi osnovami in merili, določenimi po prvem in drugem odstavku tega člena.

Če delavci v temeljni organizaciji ne uskladijo samoupravnega splošnega akta, s katerim se ureja delovno razmerje, lahko začnejo delavci te temeljne organizacije in delavci drugih temeljnih organizacij s katerimi so sklenili samoupravni sporazum, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat, organ samoupravne delavske kontrole in skupščina družbenopolitične skupnosti spor pred sodiščem združenega dela za njegovo uskladitev s skupaj določenimi osnovami in merili.

181. člen

Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo delavci v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno.

O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Za odločanje o uresničevanju posameznih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije.

V temeljni organizaciji, ki nima delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih delavcev vsi delavci, če za odločanje o teh pravicah in obveznostih in obveznostih ne ustanovijo komisij.

Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija).

Sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, mora biti delavcu vročen v pismeni obliki.

182. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja dela in naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter naloge, ki izvirajo iz plana.

183. člen

Da bi mogli doseči čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del in nalog v temeljni organizaciji, lahko organizirajo delavci v skladu z značajem delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevajoč znanstvene metode in sodobne dosežke delo po delovnih enotah, skupinah, delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela.

V oblikah organiziranja dela iz prvega odstavka tega člena delavci ne morejo uresničevati tistih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih uresničujejo v temeljni organizaciji, če ne določa ta zakon drugače.

184. člen

Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji ne sme biti daljši od 42 ur na teden.

Delavci določijo delovni čas s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom (poln delovni čas).

V posameznih dejavnostih in v posameznih primerih, ko to terjajo narava dela oziroma naloge ali izjemne okoliščine, lahko zakon predpisuje, da znaša delovni čas delavcev v določeni dobi med letom več kot sedem ur, v ostali dobi leta pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupen delovni čas ne sme biti v povprečju daljši od 42 ur na teden.

Izjemoma sme trajati v določenih dejavnostih in v določenih primerih, ki jih predpisuje zakon, delovni čas delavcev za omejeno dobo več kot 42 ur na teden, pogoje določa samoupravni splošni akt.

Če zakon določa, da je tedenski delovni čas delavcev krajši od 42 ur, je tako določeni delovni čas izenačen s polnim delovnim časom.

Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni.

Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev v temeljni organizaciji tako, da zagotovijo čim popolnejšo in smotrnejša izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejšo in produktivnejšo izkoriščenost svojega dela, kakor tudi usklajenost skupnega dela v temeljni organizaciji in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov.

Ko določajo in razporejajo delovni čas, zagotovijo delavci tudi čas za dnevni odmor. Dnevni odmor mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je določen za delo s strankami.

Delavke lahko sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od predpisanega pogoja in način predpisuje zakon.

185. člen

Razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti oziroma zdravstva in drugih družbenih dejavnosti se usklajujejo s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi, z začetkom dela organizacij, v katerih delajo, in njihovo lokacijo, z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma v okolju, v katerem živijo.

Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena določijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, organizacije potrošnikov in druge zainteresirane organizacije s samoupravnim sporazumom.

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko, v primerih, ki jih določa zakon, pa je dolžna s svojim odlokom določiti razporeditev, začetek in konec delovnega času na področjih iz prvega odstavka tega člena.

186. člen

Delovni čas, ki je v skladu z zakonom določen kot čas nočnega dela se šteje pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela za poseben delovni pogoj.

187. člen

Delavec v delovnem razmerju, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen od polnega krajši delovni čas (drugi odstavek 184. člena), ima pravico skleniti pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih in na ta način doseči poln delovni čas.

Delavec v delovnem razmerju, ki v eni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti doseže pri delu in nalogah, ki jih opravlja, poln delovni čas, lahko dela pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, tudi v drugi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti.

188. člen

Delavci v temeljni organizaciji ali skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v isti ali drugih delovnih organizacijah, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi združujejo v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom iz dohodka oziroma čistega dohodka temeljne organizacije in iz svojega osebnega dohodka sredstva za to, da vzajemno zagotovijo svoje socialno in materialno varnost, če zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, ekonomskih težav, združitve temeljne organizacije ali drugih v zakonu določenih razlogov ne bi bilo več potrebno, da bi delali v temeljni organizaciji, v kateri so v delovnem razmerju, ali če bi se začel postopek za prenehanje njihove temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, v katere sestavi je njihova temeljna organizacija, kakor tudi za to, da se strokovno usposobijo (dokvalificirajo, prekvalificirajo ipd.) za delo glede na potrebe tehnološke in druge izboljšave oziroma da zagotovijo materialno in socialno varnost do sklenitve delovnega razmerja z delavci v drugi temeljni organizaciji.

189. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, z zakonom, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi zagotovijo:

-

pravico delavcev do dnevnega odmora, počitka med dvema delovnima dnevoma, tedenskega počitka, letnega dopusta in do drugih odmorov in počitkov ne glede na to, ali je delovni čas po tretjem in četrtem odstavku 184. člena tega zakona določen v krajšem ali daljšem trajanju, kakor tudi pravico do odsotnosti;

-

posebno varstvo nosečnic pred težkim delom, škodljivim vplivom pri delu ter nadurnim in nočnim delom, porodniški dopust, skrajšan delovni čas po porodu in med nego majhnega otroka ter druge pravice, s katerimi se zagotavlja varstvo materinstva;

-

varstvo mladine pred težkimi deli ter nočnim in nadurnim delom;

-

varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija ter dela oziroma naloge, na katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma kvalifikaciji.

Delavcu se mora zagotoviti tudi tedenski počitek najmanj 24 ur brez presledka.

190. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost ustvariti takšne delovne pogoje in storiti takšne varnostne ukrepe pri delu, da se zagotovljeni njihova telesna integriteta, zdravje in osebna varnost pri delu, in spoštovati predpisane ukrepe in normative varstva pri delu, kakor tudi zagotoviti si varstvo pred drugim nevarnimi in škodljivimi vplivi na njihovo zdravstveno in delovno zmožnost.

Delavci v temeljni organizaciji sodelujejo pri določanju, sprejemanju in izvajanju ukrepov za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega okolja, v temeljni organizaciji pa morajo svoje delo organizirati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in predpisi o varstvu človekovega okolja.

Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje zato, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi za varstvo pri delu.

V primeru iz tretjega odstavka tega člena se mora s takojšnjimi ukrepi odvrniti neposredna nevarnost za življenje oziroma zdravje, delavec pa se sme med tem časom razporediti na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim.

191. člen

Delavci, ki odidejo na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka in zaradi tega prekinejo delo v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, imajo pravico, da se v 30 dneh po odslužitvi oziroma doslužitvi vrnejo na delo v isto temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost k svojim prejšnjim delom oziroma nalogam, ali k drugim delom oziroma nalogam, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma njihovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo ima pod pogoji in na način, ki jih določa samoupravni splošni akt ali zakon, tudi delavec, ki ga je temeljna organizacija poslala na delo v tujino oziroma ki je bil poslan v tujino v okviru mednarodnega tehničnega ali prosvetno-kulturnega sodelovanja, če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja, kakor tudi delavec, ki je bil poslan na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje s soglasjem njegove temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.

Med odsotnostjo z dela po prvem in drugem odstavku tega člena mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, izvzemši tiste pravice in obveznosti, za katere določa zakon kaj drugega.

192. člen

Delavec, ki je izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, zaradi katere mora začasno prenehati z delom v temeljni organizaciji, ima pravico, da se v skladu z zakonom po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto temeljno organizacijo k delom, ki jih je opravljal, ali k drugim delom, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

4. O D D E L E K

ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI

193. člen

Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.

Delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v kateri dela, za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi.

Delavec odgovarja v temeljni organizaciji disciplinsko in materialno.

194. člen

S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, se določijo kršitve delovnih obveznosti.

S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, se lahko kot hujše kršitve delovnih obveznosti določijo: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti; kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi elementarnimi nesrečami; nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in druga nezakonita dejanja; dajanje nepravilnih podatkov, če je to bistveno vplivalo na odločanje v temeljni organizaciji dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi opravi odgovorni organ delavca v zmoto glede uveljavljanja pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu; opustitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje organizacije združenega dela, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice, opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali varstvo družbenih sredstev sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami tega zakona; odklonitev del oziroma nalog ali delovnih nalogov, če za to ni opravičenih razlogov; neupravičene uporaba sredstev, zaupnih delavcem za opravljanje del oziroma nalog prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva nad med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo; povzročanje nereda ali pretepa v temeljni organizaciji; neopravičeno izostajanje z dela; neizvrševanje, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določene tajnosti; opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali organizacij; vsaka druga kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovnih obveznosti.

195. člen

Za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline se sme izreči delavcu eden naslednjih disciplinskih ukrepov:

-

opomin;

-

javni opomin;

-

razporeditev na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas v skladu z zakonom;

-

denarna kazen;

-

prenehanje delovnega razmerja.

Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na posebna pooblastila in odgovornosti, ki jih ima ta delavec.

196. člen

Denarna kazen se sme izreči le za tele hujše kršitve delovnih obveznosti oziroma druge kršitve delovne discipline: neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar so ogroženi življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji; malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti; neizvrševanje oziroma neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena; opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec v zmoto glede njegovih pravic.

Denarna kazen se sme izreči delavcu do višine, ki jo določa zakon; ta zakon določa tudi namene, za katere se smejo uporabiti sredstva od denarnih kazni.

197. člen

Prenehanje delovnega razmerja se sme izreči za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces.

Prenehanje delovnega razmerja se izreče zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da neopravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj pet delovnih dni.

V samoupravnem splošnem aktu se določi v skladu z zakonom število delovnih dni neopravičenega izostajanja z dela, zaradi katerega se delavcu izreče prenehanje delovnega razmerja, kakor tudi hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih se izreka ta ukrep.

198. člen

Izvršitev denarne kazni in prenehanja delovnega razmerja se lahko odloži za čas, ki ga določa samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev kazni, ne prekrši znova huje delovnih obveznosti, se šteje, da ukrep ni bil izrečen.

199. člen

Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev je v temeljni organizaciji disciplinska komisija.

Več temeljnih organizacij v isti delovni organizaciji ima lahko skupno disciplinsko komisijo.

Če je s kršitvijo delovne obveznosti ali z drugimi kršitvami delovne discipline nastala škoda, lahko disciplinska komisija odloči o povrnitvi škode ali da pobudo za odškodninski postopek.

200. člen

Disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, vštevši predsednika.

Predsednika in druge člane disciplinske komisije volijo delavci, na način, kot se voli delavski svet, za čas, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.

Določeno število članov disciplinske komisije, vendar ne več kot četrtina vseh njenih članov, morajo biti osebe izven temeljne organizacije in jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine, v kateri je temeljna organizacija, na predlog sindikata po postopku iz drugega odstavka tega člena.

Vsakokrat, ko je delavec klican na odgovor, določi predsednik disciplinske komisije njeno sestavo; pri tem mora biti en član komisije iz temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki se kliče na odgovornost.

201. člen

Predsednik in člani skupne disciplinske komisije se vodijo na način iz drugega in tretjega odstavka 200. člena tega zakona.