MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 21 (MRS 21)

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 21
Vplivi sprememb menjalnih tečajev

CILJ

1

Podjetje lahko deluje v tujini na dva načina. Lahko posluje v tujih valutah ali pa ima podjetje v tujini. Poleg tega lahko podjetje svoje računovodske izkaze predstavi v tuji valuti. Cilj tega standarda je predpisati, kako naj podjetje v svojih računovodskih izkazih predstavi transakcije v tujih valutah in poslovanje podjetij v tujini in kako prevesti različne valute v računovodskih izkazih v predstavitveno valuto.

2

Glavni vprašanji sta, kateri menjalni tečaj ali menjalne tečaje uporabiti in kako v računovodskih izkazih poročati o vplivih sprememb menjalnih tečajev.

PODROČJE UPORABE

3

Ta standard se uporablja za (¹¹):

(a)

računovodenje transakcij in stanj v tujih valutah, z izjemo tistih transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti in z njimi povezanih stanj, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti;

(b)

prevedbo rezultatov in finančnega položaja podjetij v tujini, ki so vključena v računovodske izkaze podjetja s konsolidacijo ali s kapitalsko metodo, in

(c)

prevedbo rezultatov in finančnega položaja podjetja v predstavitveno valuto.

4

MSRP 9 se uporablja za številne izvedene finančne instrumente v tuji valuti, zato teh ta standard ne zajema. Vendar nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki jih MSRP 9 ne zajema (npr. nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki so vgrajeni v druge pogodbe), spadajo v področje uporabe tega standarda. Ta standard se prav tako uporablja, kadar podjetje prevaja zneske, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente, iz funkcijske valute v predstavitveno valuto.

5

Ta standard se ne uporablja za računovodenje varovanja pred tveganjem pri postavkah v tujih valutah, vključno z varovanjem čiste naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem. Za računovodenje varovanja pred tveganjem se uporablja MSRP 9.

6

Ta standard se uporablja za predstavljanje računovodskih izkazov podjetja v tuji valuti in določa zahteve za tako pripravljene računovodske izkaze, da bodo ti ustrezali mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP). Ta standard določa, katere informacije je treba razkriti pri tistih prevedbah finančnih informacij v tujo valuto, ki ne izpolnjujejo omenjenih zahtev.

7

Ta standard se ne uporablja za predstavljanje denarnih tokov v izkazu denarnih tokov, ki izhajajo iz transakcij v tujih valutah, ali prevedbo denarnih tokov podjetja v tujini (glej MRS 7 Izkaz denarnih tokov).

OPREDELITVE POJMOV

8

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Končni tečaj je promptni tečaj na koncu obdobja poročanja.

Tečajna razlika je razlika, ki izhaja iz prevedbe določenega števila enot neke valute v drugo valuto pri različnih menjalnih tečajih.

Menjalni tečaj je razmerje menjave dveh valut.

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Tuja valuta je valuta, ki ni funkcijska valuta podjetja.

Podjetje v tujini je odvisno podjetje, pridruženo podjetje, skupni aranžma ali podružnica poročajočega podjetja, katerih dejavnosti temeljijo ali se izvajajo v državi ali valuti, ki za poročajoče podjetje ni domača država ali valuta.

Funkcijska valuta je valuta izvirnega gospodarskega okolja, v katerem podjetje posluje.

Skupina so obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja.

Denarne postavke so denarne enote, ki jih ima podjetje, ter terjatve in obveznosti, ki jih bo prejelo oziroma plačalo v določenem ali določljivem številu denarnih enot.

Čista naložba v podjetje v tujini je vrednost deleža poročajočega podjetja v čistih sredstvih podjetja v tujini.

Predstavitvena valuta je valuta, v kateri so predstavljeni računovodski izkazi.

Promptni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki velja ob takojšnji menjavi.

Podrobnejša opredelitev pojmov

Funkcijska valuta

9

Izvirno gospodarsko okolje, v katerem podjetje posluje, je praviloma tisto, v katerem večinoma ustvarja in troši denar. Podjetje mora pri določanju svoje funkcijske valute upoštevati naslednje dejavnike, ki so:

(a)

valuta:

(i)

ki najbolj vpliva na prodajne cene proizvodov in storitev (pogosto je to valuta, v kateri so prodajne cene proizvodov in storitev izražene in plačane) ter

(ii)

države, kjer predvsem konkurenčnost in državni predpisi določajo prodajne cene proizvodov in storitev;

(b)

valuta, ki najbolj vpliva na stroške dela, materiala in druge stroške v zvezi z zagotavljanjem proizvodov ali storitev (pogosto je to valuta, v kateri so taki stroški izraženi in plačani).

10

Naslednji dejavniki so prav tako lahko značilni za funkcijsko valuto podjetja:

(a)

valuta, v kateri se ustvarjajo sredstva, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja (izdajanje dolžniških in kapitalskih instrumentov);

(b)

valuta, v kateri se navadno zadržijo prejemki iz poslovanja.

11

Naslednji dodatni dejavniki se upoštevajo pri določanju funkcijske valute podjetja v tujini in ugotavljanju, ali je ta funkcijska valuta ista kot funkcijska valuta poročajočega podjetja (poročajoče podjetje je v tej zvezi podjetje, ki posluje v tujini v obliki odvisnega podjetja, podružnice, pridruženega podjetja ali skupnega aranžmaja):

(a)

ali so dejavnosti podjetja v tujini podaljšek poslovanja poročajočega podjetja in niso v veliki meri neodvisne od poročajočega podjetja. Primer podaljška poslovanja je, ko podjetje v tujini samo prodaja blago, ki ga je uvozilo od poročajočega podjetja, in nakazuje izkupiček poročajočemu podjetju. V primeru v veliki meri neodvisnega poslovanja pa podjetje v tujini nabira denar in druge denarne postavke, ima odhodke, ustvarja prihodke in si izposoja, vse večinoma v tamkajšnji valuti;

(b)

ali transakcije s poročajočim podjetjem predstavljajo velik ali majhen delež dejavnosti podjetja v tujini;

(c)

ali denarni tokovi iz dejavnosti podjetja v tujini neposredno vplivajo na denarne tokove poročajočega podjetja in so vedno na voljo za nakazilo poročajočemu podjetju;

(d)

ali so denarni tokovi iz dejavnosti podjetja v tujini zadostni za poravnavanje obstoječih in običajno pričakovanih dolgov, ne da bi bilo treba poročajočemu podjetju zagotavljati lastnih finančnih sredstev.

12

Če so zgoraj navedeni kazalniki pomešani in funkcijska valuta ni jasno razvidna, poslovodstvo po presoji določi, katera funkcijska valuta najbolj natančno predstavlja ekonomske učinke osnovnih transakcij, poslovnih dogodkov in okoliščin v podjetju. Pri tem poslovodstvo najprej upošteva glavne kazalnike iz 9. člena, šele nato pa kazalnike iz 10. in 11. člena, ki so namenjeni zagotavljanju dodatnih dokazov za opredelitev funkcijske valute podjetja.

13

Funkcijska valuta podjetja odraža osnovne transakcije, poslovne dogodke in okoliščine, ki so za podjetje pomembni. Iz tega razloga se funkcijska valuta, ko je enkrat določena, ne spremeni, razen če pride do spremembe v osnovnih transakcijah, poslovnih dogodkih in okoliščinah.

14

Če je funkcijska valuta valuta hiperinflacijskega gospodarstva, se računovodski izkazi podjetja prevrednotijo v skladu z MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih. Podjetje se preračunu po MRS 29 ne more izogniti tako, da na primer določi za svojo funkcijsko valuto neko drugo valuto, ki ni funkcijska valuta, določena v skladu s tem standardom (na primer funkcijsko valuto svojega obvladujočega podjetja).

Čista naložba v podjetje v tujini

15

Podjetje ima lahko denarno postavko v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini. Postavka, katere poravnava ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je po svoji vsebini del čiste naložbe podjetja v to podjetje v tujini, računovodsko pa se obravnava v skladu z 32. in 33. členom. Takšne denarne postavke lahko vključujejo dolgoročne terjatve ali posojila. Izključujejo pa terjatve do kupcev ali obveznosti do dobaviteljev.

15A

Podjetje, ki ima denarno postavko v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini, opisano v 15. členu, je lahko katero koli odvisno podjetje skupine. Na primer, podjetje ima dve odvisni podjetji, A in B. Odvisno podjetje B je podjetje v tujini. Odvisno podjetje A odobri posojilo odvisnemu podjetju B. Če poravnava posojila ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je posojilo odvisnega podjetja A del čiste naložbe podjetja v odvisno podjetje B. To velja tudi, če je samo odvisno podjetje A prav tako podjetje v tujini.

Denarne postavke

16

Bistvena lastnost denarne postavke je pravica prejeti (ali obveznost plačati) določeno ali določljivo število denarnih enot. Taki primeri so: pokojnine in drugi zaslužki zaposlenih, izplačljivi v denarju; rezervacije, ki se poravnajo z denarjem; obveznosti iz najemov; v denarju izplačljive dividende, pripoznane kot obveznost. Med denarne postavke prav tako spada pogodba o prejetju (ali izročitvi) spremenljivega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja ali spremenljivega zneska sredstev, katere poštena vrednost je enaka določenemu ali določljivemu številu denarnih enot, ki jih je treba prejeti (ali izročiti). In nasprotno, bistvena lastnost nedenarne postavke je ta, da pravica prejeti (ali obveznost izročiti) določeno ali določljivo število denarnih enot ne obstaja. Taki primeri so: vnaprej plačani zneski za blago in storitve; dobro ime; neopredmetena sredstva; zaloge; opredmetena osnovna sredstva; sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, in rezervacije, ki se poravnajo z izročitvijo nedenarnega sredstva.

POVZETEK METODE, KI JO ZAHTEVA TA STANDARD

17

Pri pripravi računovodskih izkazov vsako podjetje – ne glede na to, ali je samostojno podjetje, podjetje s podjetji v tujini (kot je obvladujoče podjetje) ali podjetje v tujini (kot je odvisno podjetje ali podružnica) – določi svojo funkcijsko valuto v skladu z 9.–14. členom. Podjetje prevede postavke v tuji valuti v svojo funkcijsko valuto in o učinkih takšne prevedbe poroča v skladu z 20.–37. in 50. členom.

18

Številna poročajoča podjetja sestavlja več različnih podjetij (npr. skupina je sestavljena iz obvladujočega podjetja in enega ali več odvisnih podjetij). Različne vrste podjetij – ne glede na to, ali so člani skupine ali ne – lahko vlagajo v pridružena podjetja ali skupne aranžmaje. Lahko imajo tudi podružnice. Rezultate in finančni položaj vsakega posameznega podjetja, ki je del poročajočega podjetja, je treba prevesti v valuto, v kateri poročajoče podjetje predstavlja svoje računovodske izkaze. Ta standard dovoljuje, da je predstavitvena valuta poročajočega podjetja katera koli valuta (ali valute). Rezultate in finančni položaj tistega posameznega podjetja znotraj poročajočega podjetja, čigar funkcijska valuta ni ista kot predstavitvena valuta, je treba prevesti v skladu z 38.–50. členom.

19

Ta standard dovoljuje tudi samostojnemu podjetju, ki pripravlja računovodske izkaze, ali podjetju, ki pripravlja ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, da predstavi svoje računovodske izkaze v kateri koli valuti (ali valutah). Če predstavitvena valuta podjetja in njegova funkcijska valuta nista isti, se tudi njegovi rezultati in finančni položaj prevedejo v predstavitveno valuto v skladu z 38.–50. členom.

POROČANJE O TRANSAKCIJAH V TUJIH VALUTAH V FunkcijskI VALUTI

Začetno pripoznanje

20

Transakcija v tuji valuti je transakcija, ki je izražena v tuji valuti ali pa jo je v tuji valuti treba poravnati, kamor spadajo tudi transakcije, kjer podjetje:

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 21 (MRS 21) - Vplivi sprememb menjalnih tečajev