Sklep o spremembah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

5357. Sklep o spremembah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstav­ka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slo­venije (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o spremembah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 88/10) se besedilo prvega odstavka točke 5.1.2 spremeni tako, da se glasi:

»Za primerno netržno finančno premoženje se štejejo tri oblike premoženja: vezani depoziti primernih nasprotnih strank, bančna posojila in netržni hipotekarni dolžniški instrumenti.«

V točki 5.2 se četrti, peti in šesti odstavek nadomestijo z besedilom, ki se glasi:

»Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sek­torja iz EGP, upravičeno do odmerjanja davkov, ali kadar jam­stvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) direktive UCITS; in (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru (i) netržnih RMBD, ki niso vrednostni papirji, ali (ii) strukturiranih kritih bančnih obveznic (tj. določenih kritih bančnih obveznic, ki jih Evropska komisija ni razglasila za skladne z direktivo UCITS), pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila ali posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, in ki izpolnjujejo vse kriterije za kolate­ralizirane vrednostne papirje, določene v točkah 5.1 in 5.3 tega sklepa ter izpolnjujejo še naslednje dodatne kriterije:

Za strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila:

Vsa stanovanjska posojila, ki predstavljajo zavarovanje za strukturirane krite bančne obveznice, morajo biti denominira­na v eurih; izdajatelj (ter dolžnik in garant, če sta pravni osebi) mora(-jo) imeti sedež v državi članici, kritno premoženje se mora nahajati v državi članici in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice.

Stanovanjska posojila so primerna za kritni sklad struk­turiranih kritih bančnih obveznic, če je zanje zagotovljeno pri­merno jamstvo ali so zavarovana s hipoteko. Primerno jamstvo mora biti izplačljivo v 24 mesecih po neplačilu dolžnika posojila. Primerno jamstvo za potrebe takšnih posojil z jamstvom se lah­ko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavaro­valnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje odobri oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Garant za potrebe takšnih posojil z jamstvom ne sme imeti tesnih povezav z izdajateljem kritih bančnih obveznic in mora imeti oceno primerne zunanje bonitetne institucije najmanj [A+/A1/AH] ves čas trajanja transakcije.

Visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme do največ 10% kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB.

Delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih bančnih obveznic, znaša največ 80%. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konservativni oceni tržne vrednosti nepremičnine.

Najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 8%.