Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 9. člena Zakona o interventnih ukrepih ni bil v neskladju z Ustavo

1000. Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 9. člena Zakona o interventnih ukrepih ni bil v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-15/14-15

Datum: 26. 3. 2015

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča, na seji 26. marca 2015

Drugi odstavek 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10) v delu, v katerem se je nanašal na sodnike, ni bil v neskladju z Ustavo.

Predlagatelj je s sklepom št. VIII Ips 83/2013 z dne 14. 1. 2014 prekinil postopek odločanja o dopuščeni reviziji tožene stranke (Republika Slovenija) zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je v bistvenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno o zahtevku tožnice (sodnice) za plačilo razlik v plači. Hkrati je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (v nadaljevanju ZIU), glede katerega je štelo, da pomeni pravno podlago za določitev plač sodnikov v spornem obdobju. Po mnenju predlagatelja je izpodbijana določba v neskladju z 2., 3. in 125. členom Ustave, prav tako pa ne upošteva dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča glede vprašanj urejanja plač sodnikov. Predlagatelj pojasnjuje, da je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09 – v nadaljevanju ZSPJS-L) določeno, da se s 1. 12. 2010 sodniki uvrstijo v končne plačne razrede in s tem dokončno odpravijo plačna nesorazmerja med funkcionarji treh vej oblasti, z izpodbijano zakonsko določbo pa se je rok za končno uskladitev plač sodnikov prestavil do 31. 12. 2011. Takšna zakonska določba po mnenju predlagatelja pomeni znižanje sodniških plač in podaljšuje protiustavno stanje ter obravnava sodnike manj ugodno od funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Predlagatelj v zvezi s tem dodaja, da pri določitvi plačnih razredov sodnikov z ZSPJS-L ni šlo za odpravo nesorazmerij zaradi prehoda na nov plačni sistem, kot pri funkcionarjih drugih dveh vej oblasti, temveč za uskladitev plačnih razmerij med funkcionarji vseh treh vej oblasti.

Ustavno sodišče je zahtevo poslalo Državnemu zboru, ki nanjo ni odgovoril.

Pojasnila v zvezi z zahtevo je podala Vlada. Navaja, da je bil zaradi zagotavljanja vzdržnosti javnih financ temeljni pristop Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju ZSPJS) že vse od njegove uveljavitve tak, da se plačna nesorazmerja odpravijo postopno. To naj bi veljalo za vse funkcionarje, le oblika realizacije prehoda na novi plačni sistem naj bi bila za pravosodne funkcionarje drugačna. Drugim funkcionarjem in javnim uslužbencem naj bi se nesorazmerja odpravljala v skladu z 49. členom ZSPJS, po katerem naj bi bili takoj uvrščeni v končne plačne razrede, osnovno plačo višjega plačnega razreda pa naj bi pridobili postopoma. Glede sodnikov pa naj bi bil z ZSPJS-L predviden dvig plače v dveh korakih, pri čemer naj bi bila takšna dinamika s sodniki tudi usklajena. Prvi dvig naj bi bil določen in izveden s 1. 7. 2009, ko naj bi bili sodniki upravičeni do uvrstitve v prehodne plačne razrede iz 17. člena ZSPJS-L. Uvrstitev v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L pa naj bi bila predvidena s 1. 12. 2010, ko naj bi se dokončno odpravila tudi plačna nesorazmerja drugih funkcionarjev. Vlada poudarja, da je Ustavno sodišče v 19. točki odločbe št. U-II-2/09 z dne 9. 11. 2009 (Uradni list RS, št. 91/09, in OdlUS XVIII, 50) ugotovilo, da je zakonodajalec z načinom določitve plač sodnikov, kot ga je uzakonil ZSPJS-L, odpravil protiustavnost, ugotovljeno z odločbama Ustavnega sodišča št. U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06 z dne 7. 12. 2006 (Uradni list RS, št. 1/07, in OdlUS XV, 84 – v nadaljevanju odločba št. U-I-60/06) in št. U-I-159/08 z dne 11. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 120/08, in OdlUS XVII, 71). Opozarja tudi na to, da je bilo za prehodno obdobje, ko sodniki še niso bili uvrščeni v končne plačne razrede, določeno tudi izplačevanje posameznih prehodnih dodatkov.

V nadaljevanju Vlada pojasnjuje, da je bila zaradi poglobljene finančne krize po uveljavitvi ZSPJS-L dokončna odprava nesorazmerij za vse funkcionarje (ponovno) odložena. Z izpodbijano zakonsko odločbo naj bi se zagotavljala enaka obravnava funkcionarjev vseh treh vej oblasti pri uvrščanju v končne plačne razrede, pri čemer naj bi bili pravosodni funkcionarji celo v boljšem položaju (primerjava med prvim in drugim odstavkom 9. člena ZIU). Vlada meni tudi, da izpodbijana zakonska določba ni pomenila znižanja sodniških plač, sicer pa varstvo pred znižanjem ni absolutno.