Pravilnik o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem...

4884. Pravilnik o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju

Na podlagi 75. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja zaključnega izpita, način ocenjevanja znanja pri zaključnem izpitu, način imenovanja in sestavo ter pristojnosti izpitnih odborov in komisij v šolah, ki izvajajo programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja (v nadaljevanju: šole), ter izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita za vajence v dualni organizaciji izobraževanja.

(2)

Pravilnik ureja tudi pristojnosti in naloge zbornic ter imenovanje, sestavo in način delovanja Državne izpitne komisije za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji izobraževanja (v nadaljevanju: državna izpitna komisija) in njene pristojnosti.

2. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik velja za dijake in vajence ter udeležence izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: kandidati), če s tem pravilnikom ali drugimi predpisi ni določeno drugače.

3. člen

(kandidati s posebnimi potrebami)

(1)

Pravila za opravljanje zaključnega izpita za kandidate s posebnimi potrebami določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).

(2)

S pravili iz prejšnjega odstavka se lahko določijo naslednje prilagoditve zaključnega izpita: čas opravljanja zaključnega izpita, prirejeno obliko izpitnega gradiva, izpit s pomočnikom, uporabo računalnika, prirejen ustni izpit ter prilagojen način ocenjevanja.

4. člen

(sestavine zaključnega izpita)

(1)

Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični del in praktični del.

(2)

Z izobraževalnim programom se določijo izpitne enote strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita, ki lahko obsegajo ustni ali pisni oziroma ustni in pisni izpit.

(3)

Praktični del zaključnega izpita obsega: izpitno nalogo z zagovorom, izdelavo potrebne dokumentacije, lahko pa tudi delovne preizkuse.

5. člen

(izvajalci)

(1)

Če se izobraževalni program izvaja v šolski organizaciji, izvede šola strokovno-teoretični in praktični del zaključnega izpita.

(2)

Če izvaja izobraževanje gospodarska družba oziroma podjetnik ali zavod (v nadaljevanju: delodajalec) skupaj s šolo (v nadaljevanju: dualna organizacija), izvede praktični del zaključnega izpita pristojna zbornica, strokovno-teoretični del zaključnega izpita pa šola.

(3)

Zbornice zagotavljajo pogoje za delo izpitnih odborov, vzdržujejo informacijski sistem, strokovno in administrativno-tehnično delo, materialne pogoje za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji in spremljajo ter vrednotijo njegovo izvedbo.

6. člen

(priznavanje opravljenih izpitnih enot)

(1)

Kandidat, ki je že opravljal zaključni izpit in je bil uspešen pri posamezni izpitni enoti, opravlja samo izpitne enote, pri katerih je bil ocenjen negativno.

(2)

Izpitne enote lahko opravlja večkrat v naslednjih izpitnih rokih. Če se je program v državi prenehal izvajati, lahko kandidat opravlja posamezne izpitne enote še največ dve leti po prenehanju izvajanja programa.

(3)

Kandidatu, ki je predhodno opravil zaključni izpit po drugem izobraževalnem programu na isti ali višji ravni zahtevnosti ali je opravil maturo, se prizna uspešno opravljen izpit iz maternega jezika in iz tistih izpitnih enot oziroma predmetov, za katere pristojni strokovni svet določi, da so primerljive z izpitnimi enotami zaključnega izpita.

7. člen

(oprostitev opravljanja strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita)

Kandidat, ki je v zaključnem letniku dosegel odličen splošni učni uspeh, je oproščen opravljanja strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita.

II. PRIJAVA K ZAKLJUČNEM IZPITU

8. člen

(prijava na šoli)

(1)

Pisno prijavo za opravljanje zaključnega izpita vloži kandidat na predpisanem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, na kateri je vpisan.

(2)

Odrasli se prijavi na šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je predhodno izobraževal.

(3)

Kandidat, ki želi opravljati praktični del zaključnega izpita v obliki individualnega izpitnega dela, priloži prijavi predlog izpitne naloge ter predviden čas in kraj opravljanja izpita.

(4)

Najkasneje dva dni pred pričetkom izpitnega roka mora kandidat prijavi priložiti spričevalo o zaključnem letniku v izvirniku in dnevnike praktičnega izobraževanja ter druga dokazila.

(5)

Kandidat se iz utemeljenih razlogov lahko prijavi k zaključnemu izpitu tudi najkasneje tri dni pred pričetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v dveh dneh po prejemu vloge.

9. člen

(prijava v dualni organizaciji)

(1)

K opravljanju strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji se kandidati prijavijo na šoli v skladu z 8. členom tega pravilnika.

(2)

Pisno prijavo za opravljanje praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji vloži kandidat na predpisanem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka pri zbornici, pri kateri ima registrirano učno pogodbo.

(3)

Kandidat, ki želi opravljati praktični del zaključnega izpita v obliki individualnega izpitnega dela, priloži prijavi predlog izpitne naloge, predviden čas in kraj opravljanja izpita ter soglasje svojega delodajalca o tem.

(4)

Kandidat se iz utemeljenih razlogov lahko prijavi k praktičnem delu zaključnega izpita tudi najkasneje deset dni pred začetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči v dveh dneh po prejemu dokazil predsednik izpitnega odbora na osnovi meril, ki jih sprejme državna izpitna komisija. O tem v dveh dneh po odločitvi pisno obvesti kandidata.

(5)

Najpozneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka predloži kandidat komisiji dnevnike praktičnega izobraževanja za vse letnike izobraževanja.

10. člen

(neizpolnjevanje pogojev)

Če kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje zaključnega izpita, ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, ga predsednik pristojnega izpitnega odbora najkasneje dva dni pred začetkom opravljanja izpita pisno obvesti, da ne more pristopiti k izpitu.

11. člen

(odjava od zaključnega izpita)

(1)

Kandidat se lahko pisno odjavi od zaključnega izpita najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka.

(2)

Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku iz prejšnjega odstavka, se ga v tem izpitnem roku pri tej izpitni enoti, ne oceni.

12. člen

(utemeljeni razlogi)

Če kandidat iz utemeljenih razlogov ne more pristopiti k opravljanju zaključnega izpita ali ga prekine, mu lahko izpitni odbor v istem izpitnem roku omogoči opravljanje oziroma nadaljevanje opravljanja zaključnega izpita.

III. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV

13. člen

(izpitni roki)

(1)

Izpitni roki za opravljanje zaključnega izpita se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem ter navodili ministra.

(2)

Izpitni roki iz prvega odstavka tega člena se objavijo na oglasni deski v šoli.

(3)

V dualni organizaciji določi izpitne roke za opravljanje praktičnega dela zaključnega izpita pristojna zbornica v dogovoru s šolo v skladu z izobraževalnim programom, pravilnikom o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole ter navodili ministra.

(4)

Izpitni roki za praktični del zaključnega izpita v dualni organizaciji se objavijo enkrat letno v glasilu zbornice ter na oglasnih deskah območnih zbornic in šol najkasneje 60 dni pred rokom za začetek opravljanja zaključnega izpita.

14. člen

(objava razporeda)

(1)

Šola objavi razpored teoretičnega in praktičnega dela zaključnega izpita (izpitno enoto, datum, uro, prostor, sestavo izpitnega odbora oziroma komisije ter seznam prijavljenih kandidatov) najpozneje zadnji dan pred začetkom izpitnega roka.

(2)

Predsednik izpitnega odbora v dualni organizaciji kandidate pisno obvesti o datumu, času in kraju opravljanja praktičnega dela zaključnega izpita ter sestavi izpitnega odbora najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka.

(3)

Izpiti so lahko tudi ob sobotah.

15. člen

(opravljanje delov zaključnega izpita v različnih rokih)

Kandidat lahko opravlja strokovno-teoretični del zaključnega izpita po zaključku teoretičnega izobraževanja, tudi če praktični del izobraževanja še poteka.

IV. ZAKLJUČNI IZPIT NA ŠOLI IN PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA V DUALNI ORGANIZACIJI

1. Zaključni izpit na šoli

16. člen

(izpitni red in izpitni odbor)

(1)

Zaključni izpit na šoli poteka v skladu z izpitnim redom, ki ga določi minister.

(2)

Zaključni izpit vodi izpitni odbor.

(3)

Izpitni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik in trije člani. Predsednik izpitnega odbora je ravnatelj.

(4)

Namestnika in člane izpitnega odbora imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.

(5)

Namestnik predsednika in člani izpitnega odbora so imenovani za eno šolsko leto.

(6)

Administrativno – strokovna dela za izpitni odbor opravlja tajnik, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.

17. člen

(naloge izpitnega odbora)

Izpitni odbor:

-

imenuje izpitne komisije za posamezne izpitne enote strokovno-teoretičnega dela in za praktični del zaključnega izpita,

-

določi vrstni red, čas in kraj opravljanja posameznih izpitov ter izbere teme oziroma naloge za posamezno izpitno enoto,

-

določi obliko izpitne naloge v skladu z izpitnim katalogom,

-

določi nadzorne učitelje pri pisnem delu izpita oziroma osebe, ki nadzorujejo kandidate pri opravljanju praktičnega dela zaključnega izpita,

-

določi ocenjevalce in soocenjevalce za pisne izpite in izpitne enote praktičnega dela zaključnega izpita,

-

v skladu z izpitnim katalogom dovoli uporabo pripomočkov pri posameznih izpitih,

-

določi in objavi dan in uro opravljanja posameznega izpita ter razpored kandidatov po prostorih,

-

izreka ukrepe v zvezi s kršitvami izpitnega reda,

-

potrjuje ocene izpitnih komisij in določa splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu,

-

odloča o posebnostih opravljanja izpitov za dijake s posebnimi potrebami,

-

določa navodila za izvedbo zaključnega izpita na šoli in

-

sprejme letno poročilo o poteku in rezultatih zaključnega izpita na šoli.

18. člen

(izpitne komisije za izpitne enote strokovno-teoretičnega dela)

(1)

Zaključni izpit pri posameznih izpitnih enotah strokovno-teoretičnega dela izvajajo izpitne komisije.

(2)

Izpitno komisijo za posamezno izpitno enoto strokovno-teoretičnega dela sestavljajo: predsednik, izpraševalec pri ustnem izpitu oziroma ocenjevalec pri pisnem izpitu in član.

(3)

Izpitne komisije imenuje izpitni odbor najkasneje petnajst dni pred začetkom izpitnega roka. Hkrati se imenujejo tudi nadomestni člani izpitne komisije.

(4)

Predsednik skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.

(5)

Izpraševalec oziroma ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Če to ni mogoče, je izpraševalec oziroma ocenjevalec učitelj, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za učitelja tega predmeta.

19. člen

(izpitna komisija za praktični del zaključnega izpita)

(1)

Izpitno komisijo za praktični del zaključnega izpita sestavljajo: predsednik, izpraševalec oziroma ocenjevalec, predstavnik strokovnih delavcev šole, predstavnik pristojne zbornice in predstavnik sindikatov. Izpitna komisija lahko odloča, če so prisotni predsednik, izpraševalec oziroma ocenjevalec in vsaj eden izmed preostalih treh članov.

(2)

Izpitno komisijo za praktični del zaključnega izpita imenuje izpitni odbor najkasneje petnajst dni pred začetkom izpita. Izpitni odbor hkrati imenuje tudi nadomestne člane za vse člane izpitne komisije.

(3)

Izpitni odbor imenuje predstavnika zbornic in predstavnika reprezentativnih sindikatov s seznama iz četrte alinee prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.

(4)

Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.

(5)

Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Če to ni mogoče, je izpraševalec učitelj, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za poučevanje praktičnega pouka ustreznega predmeta.