Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja v...

2258. Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Republiki Sloveniji za leto 1999

Na podlagi 50. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94 in 69/98) je Vlada Republike Slovenije na 111. seji dne 27. maja 1999 sprejela

P R O G R A M
ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Republiki Sloveniji za leto 1999

1. UVOD

Navkljub zaostrenim gospodarskim razmeram v Rusiji in Aziji ter deloma v Evropi so bila v minulem letu v Sloveniji gospodarska gibanja sorazmerno ugodna, saj je po prvih ocenah Statističnega urada Republike Slovenije realna rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu znašala 3,9%. Kot posledica počasnejše gospodarske rasti v Evropi v letu 1999 se napoveduje nekoliko upočasnjena gospodarska rast tudi v Sloveniji.

Slovenija si vztrajno prizadeva ohraniti stabilnost, pospešiti gospodarsko rast ter povečati zaposlenost, saj se bo le tako lahko še naprej uspešno vključevala v svetovne gospodarske tokove. Za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva pa je bistvenega pomena prizadevanje, da bi čim večji delež prebivalstva obvladoval nova znanja in veščine, ki so nujna za spreminjanje ali celo prehitevanje tehnoloških sprememb, ki neprestano vplivajo na naravo in organizacijo dela. Le tiste države, ki so sposobne hitro slediti zahtevam sodobne informacijske družbe in se zavedajo potrebe po investiranju v razvoj človeških virov, se bodo lahko uspešno spopadle s težavami, ki jih prinaša globalizacija. V okvir tovrstnih prizadevanj sodi tudi Program aktivne politike zaposlovanja v Republiki Sloveniji za leto 1999 (v nadaljnjem besedilu: program aktivne politike zaposlovanja) kot prispevek k aktivni politiki na področju trga dela ter povečanju investicij v razvoj znanja in usposobljenosti celotnega aktivnega prebivalstva, to je tako zaposlenih kot tudi brezposelnih.

Aktivna politika zaposlovanja predstavlja vez med ekonomsko in socialno politiko. V Sloveniji se je pričela uporabljati v 80 letih, zlasti pa po letu 1990, to je v času, ko je zaradi prehoda v tržno gospodarstvo pričela naraščati brezposelnost. Predstavlja sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov za poseganje na trg delovne sile s ciljem: (1) ustvarjanja novih delovnih mest; (2) povečevanja poklicne, sektorske in prostorske mobilnosti delovne sile; (3) prilagajanja znanja in usposobljenosti delavcev spremenjenim pogojem proizvodnje, ki jih narekuje trg; (4) poleg tega vzpodbuja razvoj podjetniških iniciativ in samozaposlovanje ter (5) delovno reintegracijo delavcev, saj znižuje ceno dela in zmanjšuje tveganje, ki ga prevzamejo delodajalci z zaposlitvijo novih delavcev; (6) aktivna politika zaposlovanja nadalje preprečuje marginalizacijo najbolj ogroženih skupin brezposelnih; (7) vpliva pa tudi na usklajevanje ponudbe s povpraševanjem na trgu delovne sile.

Uvodoma velja omeniti, da je novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 69/98), ki je stopila v veljavo 24. oktobra lani, prinesla vrsto novosti, ki temeljijo na načelu, da imajo aktivni ukrepi politike zaposlovanja prednost pred pasivnimi ukrepi. Spremembe so usmerjene zlasti v odpravo pomanjkljivosti in slabosti sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, na katere so že dalj časa opozarjali tako domači kot tudi tuji strokovnjaki (Svetovna banka, OECD, Phare). Z novelo zakona so tako natančneje določeni pogoji, pod katerimi lahko posameznik pridobi status brezposelne osebe. Poleg tega se vzpodbuja brezposelne osebe k njihovemu aktivnejšemu iskanju in vključevanju v novo zaposlitev, kar sodi med prizadevanja za preprečevanje pasivizacije brezposelnih oseb in njihovo postopno drsenje v zanko dolgotrajne brezposelnosti in revščine. Posameznik se mora namreč zavedati, da lahko z nepretrganim učenjem in usposabljanjem ter skrbjo za lastni poklicni razvoj sam bistveno prispeva k povečanju svoje socialne varnosti. Vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ki ga predvideva zaposlitveni načrt, sodi po novem med pravice brezposelne osebe.

2. KLJUČNE USMERITVE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA

Na razmere na trgu dela so v zadnjih letih bistveno vplivali tranzicijski procesi (1) privatizacije nekdanjega družbenega premoženja, (2) prestrukturiranja gospodarskih objektov, kar je vplivalo na naraščanje števila majhnih in srednje velikih podjetij, (3) uvajanja organizacijskih in tehnoloških racionalizacij v podjetjih z namenom zniževanja proizvodnih stroškov in dviganja konkurenčnosti ter (4) medsektorsko prestrukturiranje gospodarskih aktivnosti, ki je označeno s trendom postopnega zniževanja deleža kmetijskih in industrijskih dejavnosti na račun rasti storitev. Zaradi omenjenih gospodarskih procesov je prišlo do sprememb v dinamiki trga dela in povečanja števila brezposelnih.

Ključne usmeritve programa aktivne politike zaposlovanja ostajajo enake kot v predhodnem letu, saj zagotavljajo celovit in dolgoročen pristop k razreševanju problema brezposelnosti:

I.

povečevanje zaposljivosti prebivalstva,

II.

pospeševanje podjetništva in podjetniške miselnosti,

III.

pospeševanje in vzpodbujanje prilagodljivosti posameznikov oziroma podjetij ter

IV.

izenačevanje možnosti za zaposlitev.

Zgoraj navedene ključne usmeritve so skladne s predlogom smernic za politiko zaposlovanja držav članic Evropske unije v letu 1999, ki izrecno poudarja pomen dosledne in kontinuirane politike zaposlovanja in nujnosti čim manjšega spreminjanja lanskoletnih smernic v letu 1999.

Dodati velja, da je program aktivne politike zaposlovanja zasnovan na bistveno tesnejšem medresorskem sodelovanju kot v preteklih letih. Poleg tega je program usklajen z direktivami Evropske unije o dodeljevanju državnih pomoči.

3. CILJI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA

Globalni cilji aktivne politike zaposlovanja so naslednji:

1.

zmanjšanje brezposelnosti ob predpostavki, da bo obseg prilivov v brezposelnost ostal na isti ravni;

2.

povečati zaposljivost brezposelnih ter istočasno povečati njihovo odgovornost za lasten poklicni razvoj in zaposlitev;

3.

zagotoviti nove priložnosti za zaposlitev brezposelnih z vzpodbujanjem možnosti zaposlovanja v novih dejavnostih (npr. novih oblikah socialnovarstvenih storitev) ter z vzpodbujanjem podjetništva;

4.

zagotoviti gibljivost in prilagodljivost trga dela, ki bo gospodarstvu omogočila nemoteno prilagajanje spremembam na področju globalnih trgov;

5.

spodbuditi delodajalce za uveljavljanje novih oblik pomoči zaposlenim zlasti na področju permanentnega poklicnega ter strokovnega usposabljanja in izobraževanja in s tem povečevati njihovo prilagodljivost;

6.

zagotoviti socialno vključenost brezposelnih oseb;

7.

zmanjševati negativne posledice dolgotrajne brezposelnosti.

Operativni cilji aktivne politike zaposlovanja so naslednji:

1.

vzpostaviti enoten sistem izobraževanja in usposabljanja odraslih in instrumente za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja tako zaposlenih kot tudi brezposelnih, da neprilagojenost znanj in sposobnosti odraslih ne bo več predstavljala morebitne ovire niti za rast in razvoj podjetij niti za osebni in poklicni razvoj posameznika;

2.

dvigniti raven dosežene formalne izobrazbe in kvalifikacij, ohraniti, obnavljati, posodabljati in poglabljati znanja ter usposobljenosti, nadalje razvijati in zagotavljati uporabo vrhunskega znanja;

3.

omogočiti delodajalcem, da dobijo usposobljeno delovno silo ter spoznajo sposobnosti tistih, ki so se znašli v vrstah brezposelnih;

4.

izenačevati možnosti zaposlovanja težje zaposljivih skupin brezposelnih (mladi, starejši z nizko stopnjo izobrazbe od 40 let, invalidi, etnične skupine);

5.

pomagati podjetjem pri izvedbi procesov kadrovskega prestrukturiranja s pomočjo oblikovanja in izvajanja panožnih strategij ter projektnega medektorskega pristopa pri zagotavljanju ohranjanja zdravih jeder ter preprečevanja neorganiziranega prehajanja presežnih delavcev v odprto brezposelnost;

6.

spodbuditi podjetniško ustvarjalnost pri mladih (šolajoči mladini, zaposlenih in brezposelnih mladih) in ženskah z namenom preprečevanja oziroma odpravljanja njihove brezposelnosti;

7.

spodbuditi razvoj novih oblik zaposlovanja (delo na domu, delo na daljavo, delo s krajšim delovnim časom idr.) ter posredovanje začasnih oblik zaposlitve;

8.

zagotoviti učinkovito namensko porabo proračunskih sredstev v okviru posameznih programov aktivne politike zaposlovanja zlasti s pomočjo nadzora nad izvajanjem le-teh.

Cilji programa aktivne politike zaposlovanja na področju infrastrukture so naslednji:

1.

vzpostaviti učinkovito medsektorsko sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju aktivne politike zaposlovanja;

2.

spodbujati razvoj partnerstva med državo, delodajalci, sindikati in drugimi razvojnimi akterji (nevladnimi organizacijami, interesnimi skupinami idr.) pri aktivnem razreševanju problemov presežne delovne sile in razvoju delovnih mest v novih gospodarskih dejavnostih ter spodbujati vzpostavljanje lokalnih socialno razvojnih partnerstev in njihove organizirane vloge pri pripravi zaposlitvenih strategij in programov razvoja človeških virov na lokalni ravni;

3.

zagotoviti pogoje za postopen razvoj zasebnih agencij za posredovanje zaposlitev, ki bodo svoje aktivnosti izvajale na podlagi koncesij; za uresničevanje tega cilja so bile v letu 1998 z novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti že podane ustrezne zakonske podlage.

4. CILJNE SKUPINE

Program aktivne politike zaposlovanja temelji na pričakovanih gibanjih na trgu dela in vključuje ukrepe namenjene:

-

brezposelnim osebam s ciljem, da se s posredovanjem dela, izobraževanjem, svetovanjem, oziroma drugimi oblikami usposabljanja povečajo njihove zaposlitvene možnosti, pri čemer bo dan poseben poudarek reševanju problematike (1) tistih brezposelnih, zlasti mladih, ki so brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe oziroma z neustreznimi poklicnimi znanji, (2) mladih, ki predčasno zapustijo šolanje, in (3) skupin, ki so težje zaposljive (mladi, starejši od 40 let z nizko stopnjo izobrazbe od 40 let, invalidi, etnične skupine);

-

zaposlenim predvsem v podjetjih iz delovno intenzivnih panog s ciljem ohranjanja njihove zaposlenosti oziroma povečevanja njihove fleksibilnosti;

-

lokalnim socialno razvojnim partnerstvom s ciljem zagotoviti pomoč pri organizaciji in izvajanju projektov lokalnih zaposlitvenih iniciativ in vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb v različne programe usposabljanja in zaposlovanja.

Programi aktivne politike zaposlovanja bodo v letu 1999 namenjeni naslednjim kategorijam:

-

mladim brezposelnim (med 15. in 26. letom starosti),

-

starejšim brezposelnim (starejši od 45 let),