Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja voda |...

1041.

Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije

U R E D B O
o ureditvi določenih vprašanj s področja voda

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S to uredbo se v skladu z zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) urejajo določena vprašanja, pomembna za izvajanje tega zakona.

II. OPREDELITEV POJMOV

2. člen

Vodni režim je skup fizikalnih, kemičnih, bioloških, mikrobioloških in drugih lastnosti, ki so podane z naravo ali umetno povzročene in se nanašajo na določeno povodje in čas v soodvisnosti od naravnih pojavov. Sprememba vodnega režima se določa v prerezih.

Za značilnosti vodnega režima se štejejo količine in lastnosti vode, vodnega življa in okolja, in sicer:

1.

fizikalne lastnosti:

-

izoblikovanost vodne struge,

-

količina vode ali pretoka,

-

hitrost in smer toka,

-

temperatura,

-

kalnost in prodonosnost;

2.

kemične lastnosti:

-

vsebnost neraztopljenih snovi,

-

vsebnost raztopljenih snovi,

-

kislost oziroma alkalnost,

-

kisikove razmere;

3.

biološke lastnosti:

-

rastlinska združba,

-

živalska združba;

4.

mikrobiološke lastnosti;

5.

radiološke lastnosti.

3. člen

Za druge posege v vodni režim v smislu prvega odstavka 32. člena zakona o vodah se šteje izkoriščanje in raba površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter vsako dejanje ali opustitev dejanja, ki utegne spremeniti vodni režim.

4. člen

Struga je korito vodotoka in del zemljišča, po katerem trajno ali občasno odteka voda ter ga obojestransko omejuje brežina; za korito se šteje tisti del struge, ki odvaja nizke vode.

5. člen

Za umetne zbiralnike (zajezbe, ribnike, akumulacije in podobno) se štejejo vodne struge in zemljišča, ki so z zajezitvenimi objekti stalno potopljena za določeno namembno rabo in v katerih je po potrebi možno uravnavati količino vode; gorvodno struge obsegajo umetni zbiralniki območje zajezitve oziroma segajo do odvzemnega objekta.

6. člen

Minimalni pretok na vodotokih je tista količina vode, ki zagotavlja življenjski obstoj vodnega življa, in na podlagi dovoljenja, izdanega po predpisih o vodah, zagotavlja možnost oskrbe vode za pitne in gospodarske namene. Minimalni pretok se določi za vsak vodotok posebej.

7. člen

Iztočni prerez vodotoka ali odvodnika je prerez pravokotno na korito vodotoka ali odvodnika tik pred iztokom v sprejemnik.

Mejni prerez je prerez pravokotno na korito vodotoka ali odvodnika v točki križanja z mejo.

III. VODNOGOSPODARSKI AKTI

8. člen

Osnutek vodnogospodarske osnove za vodno območje pripravi izvršilni odbor skupščine območne vodne skupnosti, oziroma izvršilni odbori vseh skupščin območnih vodnih skupnosti na istem vodnem območju, in ga javno razgrne najmanj za dobo 60 dni. Izvršilni odbor območne vodne skupnosti mora obenem s sklepom o razgrnitvi osnutka vodnogospodarske osnove, dostaviti osnutek v mnenje Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, republiškemu sekretariatu za urbanizem in republiškemu komiteju za varstvo okolja.

Na razgrnjeni osnutek vodnogospodarske osnove lahko v roku, ki je določen za razgrnitev, da svoje pripombe vsaka temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, družbenopolitična skupnost in njeni organi, društvo ali občan. Izvršilni odbor skupščine območne skupnosti je dolžan obravnavati pripombe in mnenja, ki so bila dana na osnutek vodnogospodarske osnove, in obrazložiti skupščini območne vodne skupnosti razloge, zakaj ni sprejel določenih pripomb in mnenj. Če se skupščina območne vodne skupnosti strinja z vodnogospodarsko osnovo, jo predloži v sprejetje Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.

Vodnogospodarska osnova začne veljati osmi dan po objavi sklepa skupščine Zveze vodnih skupnosti Slovenije o sprejetju vodnogospodarske osnove v Uradnem listu SRS.