Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide

5023. Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije sprejela

za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide

Človekove pravice in dolžnosti so na začetku 21. stoletja ena bistvenih prvin pravne države, saj zagotavljajo varstvo temeljnih vrednot, ki jih priznava moderno pravo. Upoštevajoč načela, na katerih temeljijo človekove pravice, naj bi bilo torej splošno sprejeto, da mora država zagotavljati invalidom pravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z vidika človekovih pravic invalidov je treba nameniti pozornost predvsem načelu pravice do enakih možnosti in načelu prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti.

Dostopnost grajenega okolja in informacij oziroma komunikacij omogoča najprej integracijo invalidov – in tudi drugih funkcionalno oviranih ljudi, kot so na primer starejši, bolniki, pritlikavci, nosečnice ipd. – v družinsko, delovno in širše družbeno okolje (na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja). Dostopnost pa ni pomembna le z vidika socialnega vključevanja, temveč je tudi predpogoj za uveljavljanje političnih in državljanskih pravic. Brez funkcionalno grajenega dostopnega okolja in dostopa do informacij je težko ali morda celo nemogoče uresničevati politične pravice, npr. volilno pravico in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (Ustava Republike Slovenije – v nadaljnjem besedilu: Ustava, 43. in 44. člen).

Standardna pravila Združenih narodov za izenačevanje možnosti invalidov kot najpomembnejši mednarodni dokument s področja invalidskega varstva upoštevajo to dejstvo in že v predgovoru v 24. odstavku poudarjajo, da je izenačevanje možnosti invalidov in neinvalidov proces, v katerem postajajo različni sistemi družbe in okolja, kot so storitve, dejavnosti, informacije in dokumentacija, dostopni vsem. V 5. pravilu pa je izpostavljeno, da morajo države spoznati pomembnost dostopnosti v procesu izenačevanja možnosti na vseh ravneh družbe in za invalide pripraviti akcijske programe, ki bodo omogočili dostopnost grajenega okolja ter sprejeti ukrepe za zagotovitev dostopa do informacij in komuniciranja. V nadaljevanju je nato naštetih enajst priporočil za ukrepe na področju dostopa do grajenega okolja in informacij ter komunikacij, ki vključujejo pripravo akcijskih programov, sprejetje ustreznih predpisov, sodelovanje z invalidskimi organizacijami in zagotavljanje informacij tudi z uporabo znakovnega jezika za gluhe oziroma Braillove pisave za slepe.

Tudi v Evropski uniji se pravica do dostopnosti grajenega okolja in informacij ter komunikacij obravnava z dveh vidikov. Prvi protidiskriminacijski vidik se nanaša na pravico invalidov do socialne vključenosti in zagotavljanja enakih možnosti, drugi vidik pa zadeva standardizacijo na področju prostorske zakonodaje. Tako Amsterdamska pogodba v 13. členu prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti, Evropska Listina temeljnih pravic, sprejeta v Nici leta 2000, pa v 26. členu priznava invalidom pravico do neodvisnosti, družbene in zaposlitvene integracije ter sodelovanja v družbenem življenju. Dostopnost se v Evropski uniji povezuje tudi z načelom »Oblikovanje za vse«, ki poudarja dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja.

Evropska unija je leto 2003 posvetila invalidom. Ob koncu leta invalidov je Evropska komisija predstavila evropski akcijski načrt Enake možnosti za invalide, ki zajema obdobje od 2004 do 2010. Cilj akcijskega načrta je vključevati invalidnost v vse politike skupnosti in razvijati dejavnosti na ključnih področjih, ki si prizadevajo za integracijo invalidov. Priporočila Evropske komisije glede grajenega okolja se nanašajo predvsem na spodbujanje načela oblikovanja za vse, razvoj evropskih standardov, spodbujanje ozaveščenosti o grajenem okolju v šolah in izobraževanje strokovnih kadrov, spodbujanje izmenjave informacij in razširjanje dobre prakse, spodbujanje ukrepov dostopnosti prek javnih razpisov in evropskih strukturnih skladov na evropski in nacionalni ravni, oblikovanje novih razpisov za raziskave, financiranje mrež raziskovalcev za analizo dostopnosti v širšem smislu (vključno finančne ovire za sodelovanje invalidov) in razvoj projektov za merjenje dostopnosti za grajeno okolje.

Pravica do dostopno grajenega okolja in informacij ter komunikacij v Republiki Sloveniji temelji na Ustavi, ki vsaj na petih mestih določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče (32. člen), da ima pravico do zbiranja ter svobodnega združevanja z drugimi (42. člen), da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen) in da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje (78. člen), pri čemer 14. člen posebej določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zasnova razvojne strategije invalidskega varstva v Sloveniji, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije leta 1991, ravno tako izpostavlja pomembnost dostopnosti grajenega okolja in informacij ter komunikacij za neodvisno življenje invalidov. Razvojna strategija med drugim posebej opozarja na urejanje bivalnih razmer, urejanje prilagojenih prevozov ter potrebnost prilagojenega načina komuniciranja za slepe in gluhe osebe. Cilji, opredeljeni v strategiji, pa imajo pravno podlago tudi v številnih zakonih, ki jih je Republika Slovenija že sprejela (kot na primer s področja urejanja prostora, gradnje objektov, dostopnosti stanovanj, dostopnosti delovnega okolja in opreme, letalskega in cestnega prometa, elektronskih komunikacij, ipd). V letu 2003, ki je bilo evropsko leto invalidov, so potekale številne akcije za seznanjanje javnosti o težavah, s katerimi se lahko srečujejo invalidi. Projekti Stopnička, Prijazna univerza, Ajdovščina, mesto po meri invalidov, ki je preraslo v akcijo »Občine po meri invalidov«, so bile le delček v spreminjanju stališč, povezanih s spoznavanjem, razumevanjem in sprejemanjem invalidov kot enakopravnih državljanov.

Cilj I:

odpravljanje grajenih in komunikacijskih ovir v obstoječih objektih v javni rabi in na javnih površinah,

vse večstanovanjske stavbe morajo biti zgrajene tako, da jih je možno z minimalnimi gradbenimi posegi v objekt prilagoditi gibalno ali senzorno oviranim ljudem,

zagotoviti dostopnost izobraževanja,

zagotoviti dostopnost delovnih mest.

Ukrepi:

dosledno upoštevanje Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah in Slovenskega standarda za gradnjo objektov;

v procesu odpravljanja grajenih in komunikacijskih ovir pri obstoječih javnih površinah pripraviti terminski načrt urejanja dostopnosti in uporabnosti objektov, zlasti:

v zdravstvu,

v šolstvu in izobraževanju,

v socialnem varstvu,

v javni upravi,

na kulturnih objektih,

v drugih dejavnosti (trgovina, turizem ...).

Za izbrane objekte iz navedenih področij je treba izdelati projektne naloge, projektne rešitve in izvesti sanacije objektov na podlagi tehničnih ukrepov in metod, v skladu z zakonom o graditvi objektov;

okrepiti delovanje inšpekcije pri nadzoru gradbenih, zdravstvenih in drugih nadziranih ustanov;

sprotno dopolnjevati zakonodajo z novimi zahtevami do okolja – v zakonodajo vključiti dosežke komunikacijske tehnologije;

dostop, vstop in uporabo nedostopnih objektov je potrebno prilagoditi potrebam senzorno in gibalno oviranih posameznikov, posebno če so v objektih sedeži javnih zavodov in ustanov;

urediti reliefne talne označbe pred prehodi za pešce za slepe (v ta namen sprejeti enotne standarde za Slovenijo);

v redni program izobraževanja vključiti teme o dostopnosti:

na fakultete za arhitekturo in gradbeništvo,

na Akademijo za likovno umetnost, smer oblikovanje,

na Biotehnično fakulteto, smer krajinska arhitektura,

v izobraževanja zdravstvenih in socialnih delavcev,

na fakultete, katerih programi vključujejo izobraževanje za poklice s področja elektronskih komunikacij in informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT);

prilagoditi opremo in okolje za potrebe izobraževanja;

omogočiti vstop v javne objekte psu vodiču slepega;

delovna mesta invalidov ustrezno tehnološko opremiti (na primer prilagojen osebni računalnik za težko gibalno ovirane ali za senzorno ovirane…).

Izvajalci ukrepov:

javni sektor

zasebni sektor

nevladni sektor

Financiranje:

proračun Republike Slovenije

proračuni lokalnih skupnosti

delodajalci

sredstva iz domačih in evropskih razpisov

Rok:

do 31. 12. 2015

Cilj II:

senzorno oviranim invalidom je treba zagotavljati informacije v prilagojenih oblikah,

Ukrepi za slepe in slabovidne:

omogočiti branje s povečevalnim steklom oziroma elektronsko lupo, tiskanje pomembnejših informacij z večjimi črkami (npr. navodila za uporabo zdravil);

omogočiti uporabo prilagojene tehnologije pri storitvah javnih služb;

z Braillovo pisavo označiti farmacevtske izdelke, posebno zdravila (izpisano vsaj ime zdravila na ovojnini);

v javnih ustanovah mora biti dostopna elektronska lupa ali povečevalno steklo za slabovidne, za slepe uporabnike pa prilagojena računalniška oprema, kjer je to nujno potrebno (npr. v knjižnicah);

sprejetje uredbe Vlade Republike Slovenije, ki bo določala tiskanje pomembnejših informacij z večjimi črkami (npr. navodila za uporabo zdravil);