Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV)

5385. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zasebnem varovanju (ZZasV)

Razglašam zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2003.

Št. 001-22-101/03

Ljubljana, dne 8. decembra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje), obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.

(2)

S tem zakonom se Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zbornica) podeljuje javna pooblastila na področju zasebnega varovanja.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

2.

Tehnični sistemi za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali požara, prenos alarmnih sporočil, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, videonadzor, televizija zaprtega kroga in drugo). Mehanske naprave za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje ali omejevanje gibanja.

3.

Načrtovanje varnostnih sistemov je izdelava načrtov instalacij in izvedbe varovanja objektov, območij ali prostorov (študij, idejnih rešitev, projektov za razpis, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in izvedenih del, ocen ogroženosti in drugo). Izvajanje varnostnih sistemov obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje.

4.

Varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki-telesnimi stražarji.

5.

Varovanje premoženja je varovanje premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki oziroma s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami po predpisanih standardih.

6.

Prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s pomočjo posebej prirejenih vozil na motorni pogon.

7.

Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah s pomočjo varnostnikov oziroma s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.

8.

Upravljanje z varnostno-nadzornim centrom je upravljanje in stalen fizičen nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje premoženja, območja ali varovane osebe, in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v varnostno-nadzornem centru.

9.

Naročnik storitev zasebnega varovanja je fizična ali pravna oseba, ki s podjetjem za zasebno varovanje sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja.

10.

Licenca je dovoljenje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije.

3. člen

(izvajalci zasebnega varovanja)

Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).

4. člen

(tuji izvajalci zasebnega varovanja)

Tuje pravne in fizične osebe iz držav, ki niso članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobile pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko v skladu s tem zakonom opravljajo zasebno varovanje v Republiki Sloveniji ob pogoju vzajemnosti.

5. člen

(oblike varovanja)

Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:

-

varovanje oseb;

-

varovanje premoženja;

-

prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk;

-

varovanje javnih zbiranj;

-

upravljanje z varnostno-nadzornim centrom;

-

načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov.

II. PRISTOJNI ORGANI

6. člen

(pristojni organi)

Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zbornica na področju zasebnega varovanja na podlagi javnega pooblastila opravlja naloge, določene s tem zakonom.

7. člen

(pristojnosti ministrstva)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, opravlja zlasti naslednje naloge:

-

podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: licence);

-

podeljuje in odvzema službene izkaznice iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;

-

na predlog zbornice določa vsebino in potek strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona;

-

daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje posameznih storitev zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;

-

opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje;

-

vodi register in evidence iz 64. člena tega zakona.

8. člen

(zbornica)

(1)

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, se zaradi zagotavljanja strokovnosti pri opravljanju zasebnega varovanja in varovanja javnega interesa na tem področju obvezno združujejo v zbornico.

(2)

Članstvo v zbornici nastane za subjekte iz prejšnjega odstavka z dnem pridobitve licence po tem zakonu.

(3)

Zaradi zagotavljanja ciljev iz prvega odstavka tega člena se lahko v zbornico interesno povezujejo tudi druge osebe javnega in zasebnega prava.

9. člen

(pridobitev pravne osebnosti)

(1)

Zbornica je pravna oseba javnega prava.

(2)

Pravno osebnost pridobi zbornica z vpisom v sodni register.

(3)

Predlogu za vpis v sodni register je treba predložiti tudi statut zbornice in soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.

10. člen

(statut zbornice)

(1)

Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti, obseg dejavnosti, ki se financira s članarino, ter način izvajanja javnih pooblastil.

(2)

Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.

11. člen

(sredstva za delo zbornice)

(1)

Sredstva za delo zbornice so:

-

obvezni članski prispevek;

-

prispevki za izvajanje programov strokovnega izobraževanja;

-

drugi viri določeni s statutom zbornice.

(2)

S članskim prispevkom iz prve alinee prejšnjega odstavka se financirajo storitve zbornice, ki jih opravlja za svoje člane izven izvajanja javnih pooblastil.

(3)

Zavezanci za plačilo obveznega članskega prispevka so gospodarske družbe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki so člani zbornice na podlagi prvega odstavka 8. člena tega zakona, ter osebe javnega in zasebnega prava, ki so člani zbornice na podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona.

(4)

Osnova za obvezni članski prispevek je mnogokratnik denarnega zneska, ki ga določi skupščina zbornice, glede na število zaposlenih oseb iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona pri gospodarski družbi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku iz prvega odstavka 8. člena tega zakona. Stopnja obveznega članskega prispevka znaša 15% od tako določene osnove.

(5)

Osebe javnega in zasebnega prava iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona plačujejo obvezni članski prispevek v pavšalnem znesku, ki znaša polovico povprečnega, v preteklem koledarskem letu obračunanega obveznega članskega prispevka iz prejšnjega odstavka.

(6)

Stopnja obveznega članskega prispevka in pavšalni znesek se lahko po sklepu skupščine zbornice glede na obseg nalog, ki se financirajo iz obveznega članskega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.

(7)

K sklepom skupščine zbornice o višini denarnega zneska za določitev osnove iz četrtega odstavka tega člena, ter povišanju ali znižanju stopnje obveznega članskega prispevka, načinu in roku plačevanja obveznega članskega prispevka, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

12. člen

(pristojnosti zbornice)

(1)

Zbornica izvaja kot javna pooblastila naslednje naloge:

-

izvaja programe strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona;

-

zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izobraževanja;

-

vodi evidenco strokovnega izobraževanja iz 74. člena tega zakona;

-

pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije;

-

predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

(2)

Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:

-

določa višino obveznega članskega prispevka in drugih virov financiranja v skladu s statutom;

-

opravlja strokovni nadzor nad delom članov;

-

spremlja in obravnava delo članov, razvoj tehničnih sredstev in sodobnih tehnoloških dosežkov;

-

sprejema kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju;

-

sodeluje s Slovenskim inštitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene s tem zakonom;

-

sodeluje s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje;

-

sklepa v imenu izvajalcev zasebnega varovanja kot delodajalcev kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja z reprezentativnim sindikatom;

-

zastopa interese članov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakona in drugih splošnih aktov s področja zasebnega varovanja;

-

organizira seminarje, tečaje in druge oblike dopolnilnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja;

-

organizira strokovne posvete, sejme in druge spremljajoče dejavnosti na področju zasebnega varovanja;

-

nudi članom strokovno pomoč na njihovo zahtevo;

-

spremlja stanje in razmere na področju zasebnega varovanja in določa razvojne naloge na področju zasebnega varovanja;

-

opravlja druge naloge v skladu s svojim statutom.

(3)

Zbornica je dolžna o izvrševanju javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena pisno poročati ministru, pristojnem za notranje zadeve, oziroma ministrici, pristojni za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za notranje zadeve), do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

(4)

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja javnih pooblastil, ter kadrovske in materialne pogoje za izvajanje javnih pooblastil.

13. člen

(tarifa za izvajanje strokovnega izobraževanja in računovodstvo)

(1)

Minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog zbornice predpiše tarifo, s katero določi višino prispevkov za izvajanje programov strokovnega izobraževanja.

(2)

Višina prispevkov iz prejšnjega odstavka se določi s tarifo glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvajanje strokovnega izobraževanja.

(3)

Višina prispevkov iz prvega odstavka tega člena se spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba višine prispevkov je možna le v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin od uveljavitve višine prispevkov oziroma uveljavitve zadnjega zvišanja znaša več kot 5%.

(4)

Zbornica vodi računovodstvo po določbah zakona, ki ureja računovodstvo.

14. člen

(nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil)

(1)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzira izvajanje javnih pooblastil po tem zakonu.

(2)

Če pri izvajanju nadzora ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, da zbornica ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom, za izvajanje javnih pooblastil, ali ne izvaja javnih pooblastil na način, določen s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

15. člen

(finančni nadzor)

(1)

Porabo prispevkov za izvajanje javnih pooblastil nadzorujeta samostojna revizijska družba in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2)

Zbornica je dolžna do 31. marca za preteklo koledarsko leto predložiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, poročilo o finančnem poslovanju skupaj z revizijskim poročilom samostojne revizijske družbe o porabi prispevkov za izvajanje javnih pooblastil.

III. LICENCE IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA

1. Splošne določbe

16. člen

(postopek za pridobitev licence)

(1)

Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco.

(2)

Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence, izpisek iz sodnega registra ali dokazilo o priglasitvi pri pristojnem organu, iz katerega je razviden vpis ali priglasitev posamezne oblike zasebnega varovanja.

17. člen

(sprememba licence)

Licenco iz prvega odstavka 18. člena tega zakona se lahko na podlagi vloge gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima licenco po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence), spremeni, če izpolnjuje pogoje za opravljanje drugih oblik zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona oziroma če več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje posamezne oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona.

18. člen

(pogoji za začetek opravljanja zasebnega varovanja)

(1)

Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.

(2)

Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena tega zakona.

(3)

Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.

(4)

Pogodba iz prejšnjega odstavka, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.

(5)

Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z osebami, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 19., 20., 21., 22. ali 23. členu tega zakona.

2. Osebni pogoji

19. člen

(odgovorna oseba)

Oseba, ki je pri imetniku licence odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da opravi program strokovnega izobraževanja;

-

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka;

-

da ni zadržkov javnega reda;

-

da je državljan Republike Slovenije;

-

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

-

da aktivno obvlada slovenski jezik;

-

da ima najmanj pet let delovnih izkušenj.

20. člen

(varnostnik)

Oseba, ki pri imetniku licence neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da opravi program strokovnega izobraževanja;

-

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica;

-

da ni zadržkov javnega reda;

-

da je državljan Republike Slovenije;

-

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

-

da aktivno obvlada slovenski jezik.

21. člen

(varnostni tehnik)

Oseba, ki pri imetniku licence montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje (v nadaljnjem besedilu: varnostni tehnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da opravi program strokovnega izobraževanja;

-

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik;

-

da ni zadržkov javnega reda;

-

da je državljan Republike Slovenije;

-

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

-

da aktivno obvlada slovenski jezik.

22. člen

(pooblaščeni inženir varnostnih sistemov)

Oseba, ki pri imetniku licence opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oziroma dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov), mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da opravi program strokovnega izobraževanja;

-

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov;

-

da ni zadržkov javnega reda;

-

da je državljan Republike Slovenije;

-

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

-

da aktivno obvlada slovenski jezik.

23. člen

(operater VNC)

Oseba, ki pri imetniku licence upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru (v nadaljnjem besedilu: operater VNC), mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da opravi program strokovnega izobraževanja;

-

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC oziroma operaterka VNC;

-

da ni zadržkov javnega reda;

-

da je državljan Republike Slovenije;

-

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

-

da aktivno obvlada slovenski jezik.

24. člen

(nacionalna poklicna kvalifikacija odgovornih oseb)

Odgovorne osebe morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju vodenja delovnega procesa pri opravljanju zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

25. člen

(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnikov)

Varnostniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju opravljanja zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

26. člen

(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnih tehnikov)

Varnostni tehniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju montiranja in vzdrževanja tehničnih sredstev in mehanskih naprav za varovanje varnostni tehnik, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

27. člen

(nacionalna poklicna kvalifikacija pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov)

Pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju načrtovanja in izvajanja varnostnih sistemov pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

28. člen

(nacionalna poklicna kvalifikacija operaterjev VNC)

Operaterji VNC morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju upravljanja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru operater VNC oziroma operaterka VNC, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

29. člen

(strokovno izobraževanje)

(1)

Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se morajo pred preverjanjem in potrjevanjem posamezne nacionalne kvalifikacije po tem zakonu strokovno izobraževati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja.

(2)

Stroške strokovnega izobraževanja plača imetnik licence oziroma posameznik sam, če z imetnikom licence nima sklenjene ustrezne pogodbe o delu.

(3)

Programe in način strokovnega izobraževanja predpiše na predlog zbornice minister, pristojen za notranje zadeve.

(4)

Določba prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo iz 24., 25., 26., 27. ali 28. člena tega zakona z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo po izobraževalnih programih sprejetih v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno in strokovno izobraževanje.

(5)

Zbornica izda osebam iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju.

3. Pogoji za pridobitev licence

30. člen

(licenca za varovanje oseb)

Za pridobitev licence za varovanje oseb mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:

-

ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;

-

da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;

-

ima najmanj pet varnostnikov telesnih stražarjev;