Odločba o oceni ustavnosti 43. člena zakona o volitvah v Državni zbor

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-1013/1999, stran 2460 DATUM OBJAVE: 2.4.1999

RS 22-1013/1999

1013. Odločba o oceni ustavnosti 43. člena zakona o volitvah v Državni zbor
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na pobudo Stranke enakopravnih dežel, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Jožef Jarh, Krščansko-socialne unije, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Franc Miklavčič, politične stranke Republikanci Slovenije, Velenje, ki jo zastopa predsednik Adolf Štorman, in Komunistične partije Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa generalni sekretar Marek Lenardič, na seji dne 4. marca 1999

o d l o č i l o:

Člen 43 zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) ni v neskladju z ustavo.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1.

Pobudniki izpodbijajo 43. člen zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ), ki ureja vlaganje kandidatur za volitve v Državni zbor. Zatrjujejo, da določbe 43. člena diskriminirajo politične stranke, ki nimajo poslancev v Državnem zboru (v nadaljevanju: izvenparlamentarne stranke). Ne strinjajo se s tem, da morajo izvenparlamentarne stranke "nagovarjati volivce", da podpisujejo predloge kandidatur in s tem izdajajo svoje politično prepričanje. Navajajo tudi, da se jim z zahtevo po zbiranju podpisov skrajšuje čas za volilno kampanjo. Zatrjujejo, da je izpodbijana ureditev v nasprotju s 14. členom ustave. Krščansko-socialna unija zatrjuje tudi, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 22. členom ustave (enako varstvo pravic).

2.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve odgovarja, da pobude niso utemeljene. Navaja, da je namen izpodbijane ureditve, "da izloča iz konkurence politične stranke, ki nimajo resnega namena ali možnosti kandidirati na volitvah." Navaja tudi, da imajo po izpodbijani ureditvi vse politične stranke, tudi izvenparlamentarne, enake pravne možnosti vlaganja kandidatur, tako da o neenakosti ni mogoče govoriti.

B) – I

3.

Ustava zagotavlja splošno in enako volilno pravico. To jamstvo izhaja iz ustavnih določb o demokratičnem političnem sistemu (1. člen ustave, drugi odstavek 3. člena ustave), o splošni in enaki volilni pravici (prvi in drugi odstavek 43. člena ustave), o pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen ustave) in o volitvah poslancev Državnega zbora (drugi odstavek 80. člena ustave). Načeli splošnosti in enakosti se nanašata tako na aktivno volilno pravico (pravico voliti) kot na pasivno volilno pravico (pravico biti voljen).