Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih...

242. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kulturo

P R A V I L N I K o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni načrti

1. člen

(Namen pravilnika)

Ta pravilnik določa:

-

vsebino in način izdelave splošnega dela gozdnogospodarskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: gozdnogospodarski načrti);

-

vsebino in način izdelave gozdnogojitvenih načrtov;

-

roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov;

-

način spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov.

2. člen

(Število izdelanih izvodov načrtov ter njihovo hranjenje in arhiviranje)

Gozdnogospodarski načrt območja se izdela v štirih izvodih, gozdnogospodarski načrt gospodarske enote in letni gozdnogospodarski načrt pa se izdelata v treh izvodih. Do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta se po en izvod gozdnogospodarskega načrta oziroma letnega gozdnogospodarskega načrta hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi izvodi pa se hranijo na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS).

Ob izdaji akta o sprejemu gozdnogospodarskega načrta minister, pristojen za gozdarstvo, podpiše vse izvode gozdnogospodarskega načrta, vse izvode gozdnogospodarskega načrta območja pa podpiše tudi minister, pristojen za okolje in prostor.

Vsi izvodi gozdnogospodarskega načrta morajo vsebovati pregledne karte. Karte v merilih 1:25.000 in večjih se izdelajo v dveh izvodih, od katerih se eden hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi pa na ZGS.

Gozdnogojitveni načrt se izdela v enem izvodu. ZGS mora hraniti vse gozdnogojitvene načrte, izdelane za območje posamezne gospodarske enote (v nadaljnjem besedilu: GE), ki so veljali v tekočem obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta GE.

Po preteku veljavnosti gozdnogospodarskega načrta ZGS trajno arhivira dva izvoda gozdnogospodarskega načrta GE ter tri izvode gozdnogospodarskega načrta območja.

Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije vseh delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov proti plačilu materialnih stroškov.

3. člen

(Podatki)

Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.

Vsi podatki, ki so bili zbrani za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov, kot so terenski opisi, manuali meritev in terenski kartni material, so dokumentacijsko gradivo, ki ga mora ZGS hraniti vsaj do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta. Vse numerične in grafične podatke, ki so bili podlaga izdelavi gozdnogospodarskega načrta, kakor tudi računalniški zapis samega gozdnogospodarskega načrta, mora ZGS hraniti na dveh ločenih krajih v obliki trajnih računalniških zapisov (CD ali v podobno trajni obliki).

Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu naveden njihov vir.

Podatki iz drugega odstavka tega člena niso javni, lahko pa jih dobijo lastniki gozdov za svojo posest.

Za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi ZGS uporablja tudi zbirke podatkov iz drugega odstavka 9. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.

2. Prostorska razdelitev gozdnogospodarskega območja

4. člen

(Oblikovanje gospodarskih enot)

Zaradi izdelave in spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov se gozdnogospodarsko območje (v nadaljnjem besedilu: GGO) razdeli na GE.

Meje GE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po širših naravnih mejah. Površina gozdov v GE je praviloma od 3.000 do 6.000 ha.

5. člen

(Delitev na oddelke in odseke)

Zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi se vsa površina GE razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno.

Oddelek je trajna ureditvena enota. Njegove meje praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so ustrezno večji.

Odsek je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni gospodarskih razredov. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.

6. člen

(Označevanje ureditvenih enot)

Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje ureditvenih enot označijo samo v gozdu. Gostota znakov mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.

Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej.

ZGS skrbi za obnavljanje mej ureditvenih enot na terenu.

7. člen

(Znaki za označevanje ureditvenih enot na terenu)

Na terenu se meje ureditvenih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:

-

meja GE s tremi črtami v razmiku 10 mm;

-

meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;

-

meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).

Znaki za označitev mej ureditvenih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.

Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.

3. Razdelitev gozdov po rastiščih

8. člen

(Fitocenološki temelj)

Da se z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti zagotovita ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdov in ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb, se rastišča vseh gozdov razvrstijo v gozdnovegetacijske tipe, praviloma v asociacije ali subasociacije (v nadaljnjem besedilu: gozdne združbe).

Podlaga za razdelitev gozdov po rastiščih so fitocenološke karte in drugi fitocenološki izdelki, izdelani po sistematski klasifikaciji srednjeevropske fitocenološke šole (Braun-Blanquet).

4. Določitev in ovrednotenje funkcij gozdov

9. člen

(Določitev funkcij gozdov)

Posamezne funkcije se določijo za posamezne predele gozdov po tehle merilih:

a)

Ekološke funkcije

Varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, to je varovalno funkcijo, opravljajo zlasti gozdovi, ki:

-

zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter;

-

preprečujejo zemeljske in snežne plazove, usade in valjenje kamenja;

-

so v predelu nad mejo strnjenega gozda in v drugih zelo ranljivih ekoloških razmerah.

Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki ohranjajo čistost podtalnice oziroma vode, ki pronica v podzemni svet na krasu, stoječih in tekočih voda ter s sposobnostjo zadrževanja vode v tleh in v rastlinah uravnavajo vodni odtok v območjih, ki so pomembna za oskrbo z vodo.

Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenjski prostor redkih ali ogroženih prosto rastočih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živečih živali.

Klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo kmetijske površine pred vetrom ali pozebo oziroma lokalno izboljšujejo podnebne razmere v območjih naselij.

b)

Socialne funkcije

Zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ter naselja pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje.

Higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo bivalna in turistična naselja in rekreacijske površine pred škodljivimi ali nadležnimi vplivi imisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov, plinov in žarčenja oziroma blažijo škodljive ali nezaželene učinke industrijskih objektov.

Obrambno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na območju vojaških in policijskih objektov.

Rekreacijsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so pomembni kot rekreacijski prostor za obiskovalce in omogočajo ljudem stik z naravo, mir in spremembo okolja.

Turistično funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki oblikujejo funkcionalno ali estetsko celoto turističnih objektov oziroma turističnih poti.

Poučno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so namenjeni seznanjanju javnosti z lastnostmi in zakonitostmi gozda in njegovih funkcij ter z drugimi ekosistemi v gozdnem prostoru ter z delom v gozdu, in so opremljeni z učnimi potmi, učnimi objekti ali muzeji na prostem.

Raziskovalno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so namenjeni raziskovanju naravnih zakonitosti gozda in drugim podobnim raziskavam.

Funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja opravljajo gozdni rezervati ter gozdovi, drevesa in redki ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot določeni kot naravna dediščina, gozdovi, ki so v vplivni okolici objektov kulturne dediščine, jih preraščajo ali so njihov del ter gozdovi, ki vsebujejo druge vrednote okolja.

Estetsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki imajo izjemno, splošno priznano estetsko vrednost.

c)

Proizvodne funkcije

Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na rodovitnejših rastiščih, na katerih je mogoče pridelovati večje količine kakovostnega lesa.

Funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki omogočajo nabiranje oziroma pridobivanje večjih količin nelesnih gozdnih dobrin.

Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi in z njimi povezani ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so pomembni za izboljšanje prehranskih razmer za divjad, ki jo je dovoljeno loviti, oziroma ožja območja, ki so pomembna za gojitev divjadi.

10. člen

(Ovrednotenje funkcij gozdov)

Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:

1.

stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;

2.

stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;

3.

stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.

Merila za ovrednotenje funkcij gozdov so določena v prilogi 1 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.

11. člen

(Kartiranje funkcij gozdov)

Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor.

Izvirno se funkcijske enote prikažejo na originalu topografskih kart v merilu 1:25.000. V vsako funkcijsko enoto se vpiše trimestna šifra, pri kateri je na prvem mestu navedena stopnja poudarjenosti ekoloških, na drugem mestu socialnih in na tretjem mestu proizvodnih funkcij. Poudarjenost posamezne skupine funkcij se določi tako, da se upošteva najvišja stopnja poudarjenosti katere koli funkcije iz posamezne skupine funkcij.

Funkcijske enote se omejijo z neprekinjeno črto debeline 0,5 mm neodvisno od mej oddelkov in odsekov, vendar pa skladno z mejami GE.

Meja funkcijske enote se določi:

a)

znotraj gozdnega prostora tam, kjer katera koli od skupin funkcij gozdov preide v stopnjo poudarjenosti, ki je različna od stopnje poudarjenosti v določeni funkcijski enoti (spremeni se šifra), poleg tega pa tudi v primeru, ko imata dve sosednji funkcijski enoti enako šifro, razlikujeta pa se samo po tem, da je v eni funkcijski enoti na prvi stopnji poudarjena drugačna funkcija kot v drugi funkcijski enoti;

b)

kot meja med gozdnim prostorom in kmetijskim ali urbanim prostorom in tudi večjimi vodnimi telesi, pri čemer se v funkcijsko enoto poleg gozda, tudi rušja, vključijo naslednja z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišča:

-

v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travinja in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše, izločijo pa se urejeni planinski pašniki;

-

v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alinee;

-

v gozdnati krajini nenaseljene senožeti in lazi, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izločijo pa se vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;

-

v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

Posamezni tipi krajin se po tem pravilniku določijo po tehle merilih:

-

v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travinja, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;

-

v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;

-

v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;

-

v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

Gozdnatost iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.

Podrobnejša navodila za kartiranje funkcij in popis funkcij po funkcijskih enotah so določena v prilogi 2 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.

5. Razvrstitev gozdov v kategorije gozdov in gospodarske razrede

12. člen

(Splošno)

Gozd v posameznem odseku se zaradi potrebe po usmerjanju in spremljanju razvoja gozdov v večjih, vsebinsko enovitih celotah, razvrsti v kategorijo in gospodarski razred.

13. člen

(Kategorije gozdov)

Po kategorijah se gozdovi delijo na:

-

večnamenske gozdove;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;

-

varovalne gozdove.

14. člen

(Gospodarski razredi)

V gospodarski razred se združujejo gozdovi odsekov s sorazmerno enotnimi rastiščnimi razmerami ter razvojnimi težnjami v pogledu drevesne sestave in zgradbe gozdov, za katere je smiselno, upoštevajoč tudi stopnjo poudarjenosti funkcij gozdov, določiti enotni dolgoročni gozdnogojitveni cilj in enotne gozdnogojitvene usmeritve.

Gospodarski razredi se praviloma oblikujejo znotraj kategorij gozdov, izjemoma pa se lahko v isti gospodarski razred uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi. Gospodarski razredi GE se oblikujejo znotraj meja območnih gospodarskih razredov.

Gospodarski razredi se oblikujejo znotraj tehle skupin rastišč:

1.

rastišč logov;

2.

rastišč gabrovij in dobrav;

3.

rastišč bukovij na nekarbonatnih kameninah;

4.

gričevnatih in podgorskih rastišč bukovij na karbonatnih kameninah;

5.

rastišč gorskih bukovij na karbonatnih kameninah;

6.

rastišč jelke in bukve;

7.

rastišč jelke in smreke;

8.

termofilnih rastišč bukovij;

9.

termofilnih rastišč hrastovij;

10.

rastišč acidofilnih borovij;

11.

rastišč bazofilnih borovij;

12.

rastišč termofilnih grmičavih gozdov;

13.

rastišč bukve v subalpinskem pasu;

14.

rastišč rušja in šotnih barij.

II. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI

1. Vsebina in način izdelave gozdnogospodarskih načrtov

A) Gozdnogospodarski načrt območja

15. člen

(Vsebina načrta)

Gozdnogospodarski načrt območja vsebuje:

1.

splošni opis GGO;

2.

utemeljitev in prikaz funkcij gozdov;

3.

opis stanja gozdov;

4.

analizo preteklega gospodarjenja;

5.

oris zakonitosti razvoja gozdov;

6.

določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

7.

okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;

8.

določitev obdobij veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov GE;

9.

prilogo s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov po ravneh načrtovanja.

Gozdnogospodarski načrt območja obravnava gozdove na ravneh GGO in območnih gospodarskih razredov. Na ravni GGO se obravnavajo vsebine po zaporedju iz prejšnjega odstavka, na ravni območnih gospodarskih razredov pa se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz 3., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka.

Pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta območja se praviloma uporabljajo podatki iz veljavnih gozdnogospodarskih načrtov GE, ki ležijo na GGO, za katerega se izdeluje načrt.

1. Splošni opis gozdnogospodarskega območja

16. člen

(Naravne, gospodarske in družbene razmere)

Splošni opis GGO vsebuje:

-

opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega GE ali območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti živalskega sveta;

-

opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja in druge ustrezne podatke iz statističnih poročil;

-

površino gozdov in njen razvoj v območju z analizo krčitev gozdov po vzrokih;

-

lastništvo gozdov (deleži gozdov po obliki lastništva: zasebni gozdovi, državni gozdovi, občinski gozdovi, gozdovi drugih pravnih oseb; za zasebne gozdove se v tabelah LP in LS navede tudi njihova posestna sestava);

-

odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in razmere za pridobivanje lesa, ki se prikažejo na pregledni karti in v tabeli SPR;

-

prikaz usmeritev za razvoj poselitve in drugih dejavnosti v prostoru, ki neposredno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi.

Na pregledno karto iz predzadnje alinee prejšnjega odstavka se vrišejo: ceste, pomembne za gospodarjenje z gozdovi; predeli načinov spravila lesa, ki so glede na dane terenske razmere potencialno najprimernejši; predeli, ki so zaprti po predpisih o pristojbinah za vzdrževanje gozdnih cest; predeli varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni.

2. Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov

17. člen

Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov zajema:

-

pregledno karto funkcij gozdov in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 s tabelo popisa funkcijskih enot (tabela F1) v prilogi načrta;

-

tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (tabela F2), presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;

-

usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.

3. Opis stanja gozdov

18. člen

(Kategorije gozdov in območni gospodarski razredi)

Kategorije gozdov in območni gospodarski razredi se utemeljijo in prikažejo v tabeli KGR in na pregledni karti.

19. člen

(Stanje gozdov)

Na ravni GGO in območnih gospodarskih razredov se na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov GE navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-

lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (tabela LZ1);

-

tekoči letni prirastek po debelinskih razredih (tabela PR1);

-

struktura gozdov po ohranjenosti (tabela OHR po navodilih iz priloge 3, točka č);

-

struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev (tabela RF1 po navodilih iz priloge 3, točka b);

-

struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka d);

-

struktura gozdov po negovanosti (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka e);

-

struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja (tabela K po navodilih iz priloge 3, točka f);

-

poškodovanost drevja (tabela PŠD po navodilih iz priloge 3, točka g).

Na ravni GGO se prikažejo tudi:

-

tipi drevesne sestave gozdov po območnih gospodarskih razredih (po navodilih iz priloge 3, točka h – pregledna karta s površinskimi deleži posameznih tipov);

-

lesna zaloga, tekoči prirastek in možni posek po kategorijah gozdov, območnih gospodarskih razredih (tabela GF1) in oblikah lastništva (tabela GF2);

-

objedenost mladja (tabeli OM1 in OM2);

-

število odmrlega drevja (tabela OD);

-

drugi biološki kazalniki, pomembni za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;

-

požarno ogroženi gozdovi na pregledni karti;

-

semenski objekti na pregledni karti.

Za celotno GGO, za vse območne gospodarske razrede in za posamezne oblike lastništva se v tabelah GF2 navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz prejšnjega gozdnogospodarskega načrta območja (tabela GFX). Po GE in občinah se ti podatki navedejo v prilogi k načrtu.

4. Analiza preteklega gospodarjenja

20. člen