Nalaganje dokumenta...
Zakon o vinu (ZVin)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 105-4488/2006, stran 10616 DATUM OBJAVE: 12.10.2006
RS 105-4488/2006
4488. Zakon o vinu (ZVin)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o vinu (ZVin)
Razglašam Zakon o vinu (ZVin), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. septembra 2006.
001-22-135/06
Ljubljana, dne 6. oktobra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O VINU (ZVin)
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi), pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 357/1979 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov (UL L št. 54 z dne 5. 3. 1979, str. 124, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (UL L št. 208 z dne 31. 7. 1986, str. 1, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L št. 149 z dne 14. 6. 1991, str. 1, z vsemi spremembami) ter predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
-
Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo v zvezi z dokumenti, ki spremljajo prevoz proizvodov iz grozdja in vina, in z evidencami, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 10. 5. 2001, str. 32, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 884/2001/ES), in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
-
mednarodnih pogodb Evropske unije s tretjimi državami, ki urejajo zaščito poimenovanja vin in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, in
-
Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/04, 8/04 in 20/04; v nadaljnjem besedilu: pristopna pogodba).
(2)
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za brezalkoholno in nizkoalkoholno vino.
2. člen
(vrste vina in drugi proizvodi)
(1)
Vrste vina so:
-
mirno vino,
-
peneče vino,
-
biser vino,
-
likersko ali posebno vino (v nadaljnjem besedilu: likersko vino).
(2)
Drugi proizvodi so:
-
zgoščeni grozdni mošt,
-
rektificirani zgoščeni grozdni mošt in
-
preostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(3)
Če proizvodi iz grozdja, mošta in vina, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, vsebujejo mošt, vino, zgoščeni grozdni mošt ali rektificirani zgoščeni grozdni mošt, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom.
II. GEOGRAFSKO POREKLO
3. člen
(geografsko poreklo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi z geografskim poreklom v Republiki Sloveniji se označijo z geografsko označbo pridelovalnih območij, tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti.
4. člen
(zaščita in kontrola geografskega porekla)
(1)
Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s predpisi Evropske unije določeni tradicionalni izrazi, dodatni tradicionalni izrazi in geografske označbe.
(2)
Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tiste pridelovalke ali pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci), ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje predvsem glede uporabljenih enoloških postopkov in sredstev, omejitve hektarskih pridelkov, trsnega izbora (pridelave iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte in podlag), vsebnosti snovi v grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih, če je vinograd posajen na ustrezno vinogradniško površino ter so vino, mošt in drugi proizvodi tudi ustrezno ocenjeni in označeni.
5. člen
(prepoved pri označevanju drugih proizvodov)
(1)
Geografskih označb, tradicionalnih izrazov oziroma dodatnih tradicionalnih izrazov, pa tudi njihovih delov ali besednih izpeljank ni dovoljeno uporabljati:
-
za druge pijače, ki vsebujejo alkohol,
-
za preostale druge proizvode iz grozdja, mošta in vina, ki se ne uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(2)
Ne glede na določbe prve alineje prejšnjega odstavka se za vinsko žganje lahko uporabljajo geografske označbe, če je njihova uporaba določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo.
6. člen
(tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi)
(1)
Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, se lahko s tradicionalnimi izrazi in dodatnimi tradicionalnimi izrazi označita le vino in mošt, drugi proizvodi pa le, če niso namenjeni končnemu potrošniku.
(2)
Tradicionalni izrazi se uporabljajo skupaj z geografskimi označbami, ki so določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in predpisi Evropske unije. Za vina, ki niso mirna, se v tradicionalni izraz doda vrsta vina.
(3)
Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih (v nadaljnjem besedilu: kakovostna vina pdpo), so:
a)
"kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "kakovostno vino ZGP" (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), pri čemer se:
-
tradicionalnemu izrazu kakovostno vino ZGP lahko priključi dodatni tradicionalni izraz "mlado vino",
-
tradicionalni izraz "kakovostno peneče vino ZGP" lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom "penina";
b)
"vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "vrhunsko vino ZGP" oziroma "eminentno" (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP), pri čemer se:
-
tradicionalnemu izrazu vrhunsko vino ZGP lahko priključi naslednji dodatni tradicionalni izrazi: "pozna trgatev", "izbor", "jagodni izbor", "suhi jagodni izbor", "ledeno vino", "slamno vino" ali "vino iz sušenega grozdja" oziroma "arhivsko vino"ali "arhiva",
-
tradicionalni izraz "vrhunsko peneče vino ZGP" lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom "penina";
c)
"vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem" ali "vino PTP" oziroma "renome" (v nadaljnjem besedilu: vino PTP).
(4)
Tradicionalni izraz v razredu namiznih vin je "deželno vino s priznano geografsko oznako" ali "deželno vino PGO" (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO). Tradicionalnemu izrazu "deželno vino PGO" se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz "mlado vino".
7. člen
(vino PTP)
(1)
Kot vino PTP se lahko označijo vina, ki izpolnjujejo s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določene pogoje za uporabo dodatnega tradicionalnega izraza "teran" ali "cviček".
(2)
Izraza teran in cviček se lahko uporabljata kot sestavni del geografske označbe.
(3)
Vinu PTP se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz, če je tako opredeljeno v elaboratu in v predpisu, ki ureja podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje tega vina.
(4)
Druga vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, razen vina "cviček vino PTP Dolenjska" in "teran vino PTP Kras", imajo lahko označbo vino PTP, če je za tako vino predhodno izdelan elaborat, ki določa naziv vina PTP, ki je besedna izpeljanka geografske označbe s seznama geografskih označb po tem zakonu, in ki določa pogoje pridelave, vključno z opredelitvijo geografskega območja pridelave, ne manjšega od vinorodnega ožjega okoliša, in ki določa tehnologijo pridelave in lastnosti vina. Lastnosti morajo biti tradicionalno značilne za vino s tega območja, zato morajo biti sestavni del elaborata tudi podatki, dokazujoči tradicijo pridelave, ki ne sme biti krajša od 25 let. Takšno vino mora zajeti najmanj 15% v register prijavljene pridelave vina na tem območju. Navedeni elaborat na svoje stroške pripravijo zainteresirani pridelovalci, ki pridelajo večino vina na označenem geografskem območju, in ga predložijo v potrditev ministrici ali ministru, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(5)
Minister po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije, ki je imenovana v skladu z 49. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), z odločbo potrdi elaborat, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(6)
Minister na podlagi potrjenega elaborata predpiše vrste vina ter podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje vin iz razreda kakovostnih vin pdpo, ki imajo lahko označbo "vino PTP".
(7)
Minister določi višino stroškov za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz petega odstavka tega člena.
8. člen
(geografske označbe pridelovalnih območij)
(1)
Izvor vina, mošta in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, na katerem je bilo pridelano grozdje.
(2)
Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla in agrobiološki dejavniki), vede o vinski trti, glavne organoleptične lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov ter zgodovinske tradicionalne vidike pridelave se vinorodno območje Republike Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše in vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.
(3)
Vinorodna dežela je širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, mošta in drugih proizvodov, pridelanih na tem območju. Vinorodne dežele so: "Primorska", "Podravje "in "Posavje".
(4)
Vinorodni okoliš je geografsko opredeljeno območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, podobnim izborom sort in drugimi podobnimi agrobiološkimi dejavniki, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov za vinorodni okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so: "Štajerska Slovenija", "Prekmurje", "Dolenjska", "Bela krajina", "Bizeljsko Sremič", "Kras", "Slovenska Istra", "Vipavska dolina" ali "Vipava" in "Brda" ali "Goriška brda".
(5)
Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sort, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikujočih se od grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov z drugih pridelovalnih območij istega vinorodnega okoliša.
(6)
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi seznam geografskih označb za pridelovalna območja (v nadaljnjem besedilu: seznam geografskih označb), na katerem so določene meje in nazivi pridelovalnih območij.
(7)
Na seznamu geografskih označb so te po obliki navedene kot osnovne geografske označbe in kot besedne izpeljanke iz njih.
(8)
Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja seznama geografskih označb.
9. člen
(določitev pridelovalnih območij)
(1)
Minister določi meje pridelovalnih območij in jih uvrsti na seznam geografskih označb na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga pripravi pooblaščena organizacija.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister na podlagi utemeljenega predloga pridelovalcev določi meje vinorodnih krajev in vinorodnih leg ter jih uvrsti na seznam geografskih označb. Iz predloga pridelovalcev mora biti razvidno, da obstaja zanimanje za uporabo te geografske označbe ter da agrobiološki in drugi dejavniki za območje upravičujejo uvrstitev na seznam geografskih označb.
(3)
Ministrstvo po uradni dolžnosti črta s seznama geografskih označb vse vinorodne kraje in vinorodne lege, za katere ugotovi, da se v zadnjem petletnem obdobju niso uporabljali pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov.
(4)
Minister določi stroške za izdelavo in dopolnitve ali spremembe elaborata o pridelovalnih območjih.
10. člen
(trsni izbor)
(1)
Na vinorodnem območju Republike Slovenije se lahko sadijo le tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki jih določa trsni izbor. Tega določi minister na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih. Pooblaščena organizacija v tem elaboratu ugotavlja primernost posamezne sorte vinske trte za posamezno pridelovalno območje glede na ampelografske značilnosti sorte, značaj vina, pridelanega iz te sorte, in tržne zanimivosti sorte.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko sadijo tudi druge sorte trte, če so namenjene pridelavi grozdja, ki ni gojeno za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na vinorodnih območjih ni dovoljeno:
-
saditi nasadov samorodne trte, križancev vinske trte s samorodno trto in drugih križancev rodu Vitis,
-
v vinograde, v katerih se trta goji za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, saditi posamičnih sadik samorodne trte ali križancev vinske trte s samorodno trto.
(4)
Nasad iz prve alineje prejšnjega odstavka je strnjena površina velikosti najmanj 0,01 ha z gostoto sajenja najmanj 1500 trsov na ha.
(5)
Minister določi trsni izbor za posamezna pridelovalna območja.
11. člen
(predpisi, ki urejajo industrijsko lastnino)
(1)
Za grozdje, mošt, vino in druge proizvode se glede geografskih označb, tradicionalnega ali dodatnega tradicionalnega izraza zakon, ki ureja industrijsko lastnino, ne uporablja.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za uveljavljanje sodnega varstva pravic ob kršitvah določb tega zakona glede geografskih označb, tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov uporablja zakon, ki ureja industrijsko lastnino.
III. PRIDELAVA GROZDJA, MOŠTA, VINA IN DRUGIH PROIZVODOV
12. člen
(pridelava grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1)
Pridelava grozdja obsega vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.
(2)
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov obsega:
-
prevoz in prevzem grozdja,
-
predelavo grozdja: pecljanje in drozganje grozdja,
-
kletarska dela: stiskanje grozdja, obdelava mošta, vodenje alkoholnega vrenja mošta in bistrenja ter negovanje in skladiščenje mošta, vina in drugih proizvodov,
-
pripravo vina za porabo: polnjenje donegovanega vina v predpisano originalno embalažo in skladiščenje vina pred oddajo v promet.
(3)
Minister podrobneje predpiše, katera embalaža se šteje za originalno.
13. člen
(pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1)
S pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov se lahko ukvarjajo samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so vpisane v register.
(2)
Če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov tudi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vendar mora biti grozdje njihov lastni pridelek.
(3)
Pridelovalec grozdja je pravna ali fizična oseba, ki prideluje grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in:
-
obdeluje najmanj 0,05 ha vinograda,
-
obdeluje manj od 0,05 ha vinogradov, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.
(4)
Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
(zavezanci za vpis v register)
(1)
V register se vpišejo pridelovalci, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.
(2)
V register se ne vpišejo osebe, ki se ukvarjajo le s prometom predpakiranega vina, in gostinski obrati, ki ponujajo končnemu potrošniku neustekleničeno vino in mošt.
(3)
Pridelovalci se vpišejo v register v upravni enoti, ki register vodi.
15. člen
(register)
(1)
V registru so naslednji podatki:
-
številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdeluje vinograd oziroma pridelujejo mošt, vino in drugi proizvodi, ki je določena v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
-
pridelovalcu: osebno ime, naslov, davčna številka, dejavnosti, za katere je vpisan v register, podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,
-
vinogradih po posameznih grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK): nagib in ekspozicija vinograda, površina vinograda, vključno z njegovim grafičnim prikazom,
-
vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja, gojitvena oblika,
-
dovoljenjih za obnovo vinogradov,
-
pridelku: količina pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov po sortah vinske trte, geografskem poreklu, podatki o odkupljenih in prodanih količinah, o enoloških postopkih ter ocenah mošta, vina in drugih proizvodov, pri pridelavi vrhunskega vina ZGP pa tudi sladkorna stopnja v grozdju ob trgatvi,
-
zalogah mošta, vina in drugih proizvodov,
-
uporabi stranskih proizvodov iz grozdja in vina ter
-
porabi vina za lastno rabo, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine.
(2)
Vlogo za vpis v register mora zavezanec za vpis v register skupaj s predpisano dokumentacijo vložiti na upravno enoto pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3)
Pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora vlogo za dovoljenje za obnovo vinograda v predpisanem roku vložiti na upravno enoto. Vlogi je treba priložiti potrebno dokumentacijo ter navesti predvsem podatke o velikosti vinograda, o številu trsov, o sorti vinske trte in sadilnih razdaljah.
(4)
Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge, dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter roke in način sporočanja podatkov v register.
16. člen
(vodenje registra)
(1)
Upravne enote vodijo register in vanj vpisujejo podatke iz prejšnjega člena razen:
-
podatkov o ocenah vina, ki jih vpisujejo pooblaščene organizacije za oceno mošta, vina in drugih proizvodov,
-
podatkov o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov, o katerih odloči ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja obseg vinogradniških površin, in jih vpiše v register.
(2)
Na podlagi podatkov iz registra ministrstvo vodi zbirni register.
(3)
Podatke iz registra lahko obdelujejo: ministrstvo za preverjanje geografskega porekla vina, mošta in drugih proizvodov ter za spremljanje stanja in sooblikovanje gospodarske politike vinogradništva in vinarstva; pooblaščene organizacije, upravne enote in pristojne inšpekcije za opravljanje svojih nalog, organ, pristojen za državno statistiko, organ, pristojen za nadzor trošarin, in drugi organi, če tako določa zakon.
(4)
Organ, pristojen za nadzor trošarin, po uradni dolžnosti povzame potrebne podatke iz registra. Malim proizvajalcem vina, kot so določeni s predpisom, ki ureja trošarine, teh podatkov ni potrebno posebej sporočati.
(5)
Podatki v registru se hranijo trajno.
(6)
Minister predpiše način vodenja registra in zbirnega registra, podrobnejše podatke, ki se obdelujejo v registru, in določi upravne enote, ki vodijo register.
17. člen
(absolutne vinogradniške lege)
(1)
Za pridelavo kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO je treba po posebnih merilih določiti primerne pridelovalne površine – absolutne vinogradniške lege. Absolutna vinogradniška lega je tista, na kateri vinska trta lahko daje po kakovosti najboljši pridelek.
(2)
Minister predpiše merila za določitev absolutnih vinogradniških leg.
18. člen
(podatki za vzpostavitev registra in določitev absolutnih vinogradniških leg)
(1)
Ministrstvo in upravne enote pri vzpostavitvi registra in vodenju podatkov iz 15. člena tega zakona in za določitev absolutnih vinogradniških leg obdelujejo naslednje podatke:
-
o pridelovalcih iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
-
o kmetijskih gospodarstvih iz evidence kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
-
osebno ime, naslov ter enotna matična številka pridelovalca in članov njegovega gospodinjstva, kot ga določa predpis, ki ureja trošarine, iz registra prebivalcev,
-
o vinogradih in vinski trti iz evidence kmetijskih gospodarstev in iz evidence ministrstva o rabi kmetijskih zemljišč, ki se vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko pa tudi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov in kart,
-
o podnebju iz podatkovne zbirke Agencije za okolje Republike Slovenije,
-
iz drugih zbirk osebnih podatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega prava in druge osebe javnega prava, če to ni prepovedano z drugim zakonom.
(2)
Upravljavci podatkov iz prejšnjega odstavka omogočijo ministrstvu in upravnim enotam neposreden brezplačni dostop do podatkov ali jih brezplačno dajo na voljo.
19. člen
(grozdje)
(1)
Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov se lahko prideluje le na površinah vinorodnih območij ter iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte Vitis vinifera, kakršne določa trsni izbor.
(2)
Grozdje za pridelavo vina iz razreda kakovostnih vin pdpo ter deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO in drugih proizvodov se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah.
(3)
Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina in glede na s pristopno pogodbo določeno vinogradniško pridelovalno cono pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri čemer morata biti upoštevani predvsem omejitev hektarskih pridelkov in ustrezna stopnja naravnega alkohola.
(4)
Minister predpiše tehnološke zahteve za pridelavo grozdja in omejitev hektarskega pridelka za vsa vina, pridelana v Republiki Sloveniji.
20. člen
(naravni alkohol)
Na območju, ki je znotraj meja vinorodne dežele "Primorska", grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače. Na območju, ki je znotraj meja vinorodnih dežel "Podravje" in "Posavje", grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 6 vol. % naravnega alkohola.
21. člen
(trgatev)
(1)
Trgatev grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer mora upoštevati rezultate spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija.
(2)
Za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov je grozdje tehnološko zrelo, če doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, za kakovostna vina pdpo na območju vinorodne dežele "Primorska" pa 9,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za namizno vino, ki ni deželno vino PGO, grozdje tehnološko zrelo, če doseže ob trgatvi stopnjo naravnega alkohola, določeno v prejšnjem členu.
(4)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko minister zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtev pri pridelavi po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije za posamezno pridelovalno območje oziroma posamezno sorto vinske trte dovoli trgatev grozdja za kakovostno vino pdpo in deželno vino PGO, če grozdje glede vsebnosti naravnega alkohola izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(5)
Minister določi višino stroškov za spremljanje dozorevanja grozdja iz prvega odstavka tega člena in za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(grozdje za vrhunsko vino ZGP)
(1)
Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja.
(2)
Naročnik krije 20% stroškov postopka iz prejšnjega odstavka.
(3)
Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati grozdje za pridelavo vrhunskega vina ZGP, ter način ugotavljanja količine in kakovosti grozdja, določi pa tudi stroške izdelave mnenja iz prvega odstavka tega člena.
23. člen
(nega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1)
Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba ravnati tako, da se ohranijo in razvijejo vse njihove naravne kakovostne značilnosti.
(2)
Pri pridelavi grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so dovoljeni le predpisani enološki postopki in enološka sredstva. O uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev ter kraju in času njihove uporabe je treba predhodno obvestiti inšpektorico ali inšpektorja, pristojnega za vino (v nadaljnjem besedilu: vinarski inšpektor).
(3)
Dodajanje katerekoli snovi grozdju, moštu, vinu in drugim proizvodom je prepovedano, razen če ni s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali s predpisi Evropske unije posebej dovoljeno.
(4)
Obogatitev grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec, po predhodnem obvestilu vinarske inšpekcije, izvede obogatitev, slajenje oziroma popravek kisline, v skladu s predpisi Evropske unije, če so razmere za rast in razvoj vinske trte ter za dozorevanje grozdja neugodne.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot predhodno obvestilo za obogatitev manjših serij mošta ali vina lahko šteje mnenje o obogatitvi pooblaščene organizacije, ki je spremljala dozorevanje grozdja. Ta objavi mnenje o obogatitvi na krajevno običajen način in ga pošlje vinarski inšpekciji.
(7)
Mošt ali vino iz prejšnjega odstavka je lahko obogateno le do obsega, navedenega v mnenju o obogatitvi pooblaščene organizacije.
(8)
Ne glede na določbo petega odstavka tega člena obogatitev grozdja in mošta ter slajenje vina za pridelavo vrhunskega vina ZGP nista dovoljena, razen za vrhunsko peneče vino ZGP, pri katerem se dodajanje vrelnega in sladilnega likerja ne šteje za obogatitev ali slajenje.
(9)
Minister podrobneje predpiše dovoljene enološke postopke in enološka sredstva iz drugega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino in način obvestila vinarskemu inšpektorju iz petega odstavka tega člena, postopek in način priprave ter vsebino mnenja pooblaščene organizacije iz šestega odstavka tega člena in merila za določitev manjše serije iz šestega odstavka tega člena.
24. člen
(vsebnost snovi)
(1)
Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.
(2)
Če vrednost za posamezno vsebnost snovi ni določena s predpisom Evropske unije ali ministra, se uporabijo vrednosti, ki jih priporoči Mednarodna organizacija za trto in vino (Organization international de la vigne et du vin) ter so objavljene v njenih publikacijah.
(3)
Če vsebnost snovi ni določena ali priporočena v skladu s prejšnjim odstavkom, da strokovno mnenje pooblaščena organizacija. Ta pri izdaji mnenja primerja vsebnost snovi z vsebnostjo v primerljivem moštu, vinu ali drugem proizvodu in upošteva rezultate strokovnih študij.
(4)
Pooblaščena organizacija ugotavlja vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih v skladu s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES.
(5)
Minister podrobneje predpiše vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih ter določi višino stroškov izdelave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.
25. člen
(izotopske analize)
(1)
Za vzpostavitev banke podatkov Evropske unije mora Republika Slovenija vsako leto poslati rezultate izotopskih analiz instituciji, določeni s predpisi Evropske unije.
(2)
Jemanje vzorcev grozdja, vinifikacijo, izotopske analize in pošiljanje podatkov instituciji iz prejšnjega odstavka izvaja pooblaščena organizacija.