Odločba o oceni ustavnosti drugega odstavka 19. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 46. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

2700. Odločba o oceni ustavnosti drugega odstavka 19. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 46. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo podpisnikov pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o volilnem sistemu, na seji dne 31. julija 1996

Drugi odstavek 19. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96) ni v neskladju z ustavo.

Razveljavi se drugi odstavek 23. člena istega zakona.

Razveljavita se tretji odstavek 46. člena istega zakona in del četrtega odstavka 46. člena istega zakona, ki se glasi: v primeru iz prejšnjega odstavka pa tako, da volivec obkroži zaporedno številko pred vprašanjem, ki vsebuje predlog, za katerega želi glasovati.

1. Pobudniki predlagajo, da ustavno sodišče razveljavi 1., 3., 4. in 5. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 38/96, v nadaljevanju: novela ZRLI). Zatrjujejo, da 1. člen novele ZRLI (novi 12.a člen zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96 – v nadaljevanju: ZRLI), ki določa, da zakonodajnega referenduma, ki se nanaša na volitve v Državni zbor, ni možno razpisati v obdobju enega leta pred rednimi volitvami v Državni zbor, protiustavno omejuje ustavni pravici iz 44. in 90. člena ustave.

2. Člen 3 novele ZRLI (novi drugi odstavek 19. člena ZRLI), ki določa, da mora Državni zbor v primeru več vloženih zahtev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o vprašanjih, ki se med seboj izključujejo, razpisati referendum o vseh vloženih zahtevah na isti dan, naj bi bil v neskladju z 90. členom ustave, ker naj bi pravico do razpisa referendumov o različnih vprašanjih reduciral v razpis enega samega referenduma.

3. Pobudniki zatrjujejo, da je v nasprotju z 90. členom ustave tudi četrti člen novele ZRLI (novi drugi odstavek 23. člena ZRLI), ki predpisuje za referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ki ga Državni zbor sprejema z dvetretjinsko večino vseh poslancev, kvorum večine vseh volivcev.

4. V neskladju z ustavo naj bi bila tudi določba 5. člena novele ZRLI (novi tretji odstavek 46. člena in novi del četrtega – prej tretjega odstavka 46. člena ZRLI), ki določa, da se o vprašanjih, ki se med seboj izključujejo, glasuje na glasovnici, ki vsebuje vsa referendumska vprašanja, in sicer tako, da volivec obkroži zaporedno številko pred vprašanjem, ki vsebuje predlog, za katerega želi glasovati. Pobudniki navajajo, da ta določba povzroča razpršitev glasov in da jo je mogoče zlorabiti z vlaganjem novih referendumskih zahtev, da bi se preprečil sprejem katerekoli odločitve na referendumu.

5. Poleg tega naj bi bile vse navedene določbe novele ZRLI tudi v neskladju s 155. členom ustave, ker naj bi imele učinek za nazaj.

6. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve v odgovoru na pobudo navaja, da je želel z novelo ZRLI zakonodajalec urediti postopke (predvsem način glasovanja in ugotavljanje izida) za primere kumulacije več referendumskih zahtev o isti zakonski materiji. Sekretariat navaja, da je Državni zbor pri sprejemanju novele upošteval tudi odločbo ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-201/96.

Po mnenju sekretariata sporna določbe nimajo retroaktivnega učinka, temveč le učinek za reševanje nastajajočih zapletov v zvezi z izvajanjem ZRLI za naprej.

Določba o prepovedi razpisa referenduma v določenem času pred rednimi volitvami je po mnenju sekretariata utemeljena z varovanjem stabilnosti političnega sistema kot ustavne vrednote. Sekretariat tudi navaja, da so takšne omejitve uveljavljene tudi v številnih tujih pravnih sistemih. Referendumi o volilni zakonodaji v zadnjem letu pred volitvami oziroma v tem okviru celo tik pred volitvami bi lahko po mnenju sekretariata povzročil nestabilne razmere in ogrozili normalne priprave na volitve. Sekretariat opozarja na posebno vsebinsko zahtevnost sistemske zakonodaje o volitvah, odgovornost Državnega zbora za kakovostno urejanje teh vprašanj in na to, da zadnje leto pred volitvami oziroma tik pred volitvami ni nobenega zagotovila, da bo zakon (...) tudi dejansko in brez zapletov s potrebno večino (...) lahko normalno pripravljen in sprejet.