Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter prvega, drugega in šestega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi

2824. Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter prvega, drugega in šestega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevami županov občin Preddvor, Cerklje, Naklo, Šenčur, Vodice, Horjul, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani, Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč ter županov občin Pivka, Brezovica, Trzin, Ig in Škofljica, ki jih zastopa Benjamin Turk, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 10. junija 1999

Tretji odstavek 51.b člena, 51.c člen ter prvi, drugi in šesti odstavek 100. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98) se razveljavijo.

Zahteva župana Občine Vodice za oceno ustavnosti 100.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97 in 70/97) se zavrže.

Dokler občine ne sklenejo sporazumov o delitvi premoženja in o ureditvi drugih medsebojnih premoženjskopravnih razmerij:

opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin in

izvršujejo ustanoviteljske pravice do javnih zavodov, javnih podjetij ali skladov organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, ob soglasju vseh občin, za območje katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali sklad.

Predlagatelji (župani občin Preddvor, Cerklje, Naklo in Šenčur) v zahtevi, vloženi dne 8. 1. 1999, navajajo, da naj bi bile izpodbijane določbe 100. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: novela ZLS-98) v nasprotju s 1., 2. in 9. členom ustave. S spremembami in dopolnitvami 100. člena naj bi zakon, kljub ustavno zagotovljeni lokalni samoupravi, posegel v še nedokončana delitvena razmerja skupnega premoženja in določil neživljenjske prekluzivne roke, ki onemogočajo, da bi se delitev skupne lastnine dokončala po dosedaj veljavnih kriterijih. Menijo, da je določba, ki določa rok treh mesecev, ki pa se je glede na uveljavitev novele ZLS-98 iztekel že po 12 dnevih, to je 30. 11. 1998, nestvarna, nelogična in glede na postavljene roke tudi dejansko in pravno neizvršljiva.

Predlagatelji izpodbijajo tudi določbo drugega odstavka 100. člena, ki daje pravico upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem le organom občine, na katere območju je premoženje, oziroma v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. Državni zbor naj ne bi imel nobene podlage za odvzem pravice upravljanja v prehodnem obdobju. Po mnenju predlagateljev izpodbijane določbe posegajo tudi retroaktivno v že začeta in še nedokončana delitvena razmerja, kar naj bi pomenilo kršitev prvega odstavka 155. člena ustave.

Izpodbijana določba 51.c člena je po mnenju vseh predlagateljev v nasprotju z 2., 9., 14., 33., 67., 69. in 138. členom, z drugim odstavkom 146. člena in s 155. členom ustave. Poudarjajo, da imata država in lokalna skupnost po ustavi (9. člen) enakopraven položaj in da država ne bi smela posegati v že zagotovljeno pravico občin, da na podlagi zakonskih kriterijev, ki so bili do uveljavitve novele ZLS-98 nesporni, dokončajo tekoče postopke in si razdelijo skupno premoženje. Prenos premoženja, ki ga določa izpodbijana določba, naj bi pomenil nacionalizacijo premoženja novonastalih občin. Z izpodbijano določbo naj bi se občinam jemala možnost pridobivati prihodke od lastnega premoženja, kar je po 147. členu zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odlUS in 56/98 – v nadaljevanju: ZFO) eden izmed temeljev financiranja lokalnih skupnosti. Predlagatelji (župani občin Horjul, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani, Pivka, Brezovica, Trzin, Ig in Škofljica) poudarjajo, da izpodbijane določbe 51.c člena pomenijo enostransko razpolaganje s premoženjem, ki je skupna lastnina vseh občanov posamezne občine. Menijo, da skupnega premoženja ni dopustno kar odvzeti oziroma razlastiti brez odškodnine (69. člen ustave). Poudarjajo, da predvidena delitev v 51.c členu pomeni neupravičeno obogatitev večjih občin in prikrajšanje manjših, predvsem primestnih občin. Novela ZLS-98 je po mnenju predlagateljev ugodila prav tistim občinam, ki niso bile pripravljene za sporazumno delitev premoženja. Na podlagi izpodbijanega 51.c člena, ki uvaja kot glavni kriterij za delitev sedež nepremičnin, bo omogočen večjim občinam (npr. Mestni občini Ljubljana) prevzem vsega premoženja na njenem območju in zato te občine tudi niso zainteresirane za sklenitev sporazuma, saj bodo na podlagi izpodbijane določbe dobile večji del premoženja. Šesti odstavek 51.c člena, ki naj bi občinam zagotavljal pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, ki izvajajo javne službe oziroma drugo dejavnost lokalnega pomena na njihovem območju, je po mnenju predlagateljev nepopoln, saj ni določenih nobenih sankcij za nespoštovanje te določbe.

Župan Občine Vodice je dne 3. 7. 1997 vložil zahtevo za oceno ustavnosti 100. in 100.a člena ZLS, ki sta veljala v času vložitve zahteve. Zahteva je bila vpisana pod št. U-I-182/97. Predlagatelj je z dopisom z dne 8. 3. 1999 predlagal, naj se njegova zahteva vsebinsko obravnava v smislu sedanje problematike urejanja premoženjskopravnih razmerij, ki je nastala z določbami novele ZLS-98, ki je že predmet obravnavanja v zadevi št. U-I-4/99. Zato je ustavno sodišče s sklepom z dne 13. 5. 1999 zahtevo župana Občine Vodice v delu, v katerem izpodbija 100. in 100.a člen ZLS, združilo z zadevo št. U-I-4/99. Predlagatelj meni, da bi 100. člen ZLS moral vsebovati določbe za primer, če ne pride do soglasja o arbitraži. V zvezi s 100.a členom ZLS, ki je v času vložitve zahteve urejal izvrševanje ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin, pa navaja, da so občine, nastale na območju nekdanjih ljubljanskih občin, te svoje pravice izvrševale le do sprejetja sklepa Mestnega sveta mestne občine Ljubljana o enostranskem izvajanju upravljanja s premoženjem, ki leži na območju Mestne občine Ljubljana in je predmet delitvene bilance. Izpodbijani 100.a člen ZLS pa naj bi bil tudi pomanjkljiv, ker ni urejal vprašanja upravljanja s tistim premoženjem, ki ni zajeto v 100.a členu ZLS. Zato naj bi Mestna občina Ljubljana s tem premoženjem lahko razpolagala brez soglasja pravnih naslednic.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve je na podlagi mnenja komisije za lokalno samoupravo odgovoril na navedene zahteve. Navaja, da več kot polovica občin, ustanovljenih leta 1994, še ni uspela skleniti dogovora o ureditvi premoženjskopravnih vprašanj in razdelitvi premoženja. Vlada je že julija 1995 pripravila pisni pripomoček za urejanje teh vprašanj in februarja 1996 določila tudi listo svojih predstavnikov v arbitražah. Služba Vlade za lokalno samoupravo je pripravila tudi gradivo, ki je vsebovalo napotke za oblikovanje arbitraž. Ker kljub opisanim prizadevanjem ni prišlo do sklenitve sporazumov, nasprotni udeleženec ocenjuje, da se prejšnja zakonska ureditev ni izkazala za uspešno. Ker pa je določitev premoženja občine bistvena za izvrševanje njenih nalog in za zadovoljivo izvrševanje lokalne samouprave, nasprotni udeleženec meni, da je potrebno pospešiti in končati postopke delitve premoženja. Naveden naj bi bilo razlog, da so bile z novelo ZLS-98 sprejete določbe, ki zagotavljajo dokončno razdelitev premoženja prejšnjih občin, in ki tudi v bodoče zagotavljajo pravočasno vzpostavitev materialnih pogojev za delovanje občin. Zato naj bi izpodbijane določbe ne bile v naskladju z ustavo. V odgovoru nasprotni udeleženec še pojasnjuje, da se je namera zakonodajalca, da občinam ponudi še dodatni rok za sporazumen način delitve premoženja, izjalovila, ker je bila zaradi zbiranja podpisov za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma zadržana objava novele ZLS-98. Meni, da je pri tem potrebno upoštevati, da so zakonski roki za sporazumno delitev premoženja že zdavnaj potekli in da je v interesu občin, ki še niso uredile medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, da se njihovo premoženjsko stanje uredi. Meni, da nastaja tem občinam zaradi neurejenih premoženjskih razmerij precejšnja škoda.

V odgovoru na zahtevo župana Občine Vodice z dne 20. 1. 1998 nasprotni udeleženec poudarja, da so novonastale občine pravne naslednice občin, iz katerih so nastale. Zato je premoženje prejšnjih občin postalo skupna lastnina novonastalih občin in občine lahko z nerazdeljenim premoženjem upravljajo in razpolagajo v skladu z lastninskopravnimi načeli, ki veljajo za skupno lastnino. Navaja, da je tako stališče sprejelo tudi ustavno sodišče v odločbi št. U-I-75/96 (Uradni list RS, št. 68/96 in OdlUS V, 154). Ker občinam z izpodbijanimi določbami ni onemogočeno upravljanje in razpolaganje s premoženjem in s tem tudi ne izvrševanje lokalne samouprave, meni, da je zahteva neutemeljena.