Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-3814/2006, stran 9373 DATUM OBJAVE: 16.8.2006
RS 87-3814/2006
3814. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odl. US in 21/06 – odl. US) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta pravilnik določa metodologijo, po kateri se določijo splošni elementi za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev iz 1. do 5. točke 11. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti pri oblikovanju cen posameznih socialno varstvenih storitev.
(2)
Metodologija iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih storitev.
(3)
Po tem pravilniku oblikujejo cene vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na to, ali se storitev izvaja v okviru ali izven okvira mreže javne službe.
(4)
Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene po tem pravilniku za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve.
(5)
Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
(6)
Ne glede na določbe tega člena se metodologija, določena za oblikovanje cen institucionalnega varstva starejših in odraslih s posebnimi potrebami, smiselno uporablja tudi za oblikovanje cen nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
2. člen
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
Uporabnik storitve: oseba, ki jo kot upravičenca do socialno varstvene storitve določata Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 in 127/03 – popr., 125/04, 60/05, 120/05 in 2/06 – popr.).
Standardna storitev: socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
Nadstandardna storitev: socialno varstvena storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno varstvenih storitev. Za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo dodatne storitve.
Dodatne storitve: storitve, ki jih ponujajo izvajalci poleg standardnih in nadstandardnih storitev ter so posebej opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve.
Stroški storitve: vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem socialno varstvene storitve in se upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik.
Cena storitve: del stroškov socialno varstvene storitve, ki naj bi jih v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug plačnik.
Subvencija: del stroškov socialno varstvene storitve, ki se pokriva iz sredstev proračuna.
Efektivne ure: ure neposredno opravljenih socialno varstvenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.
II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
3. člen
(1)
Stroški storitve, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so:
-
stroški dela,
-
stroški materiala in storitev,
-
stroški amortizacije,
-
stroški investicijskega vzdrževanja,
-
stroški financiranja.
(2)
Stroški se razčlenjujejo na elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za izvajalce socialno varstvenih storitev.
4. člen
(1)
Stroški dela vključujejo plače s prispevki delodajalca za socialno varnost, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sredstva za izvedbo zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, davek na plače in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev.
(2)
V primerih, ko socialno varstvene storitve iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvajajo izvajalci izven mreže javne službe, se med stroške dela ne vključujejo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sredstva za izvedbo zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
(3)
Višina plač in drugih stroškov dela se določi na podlagi:
-
števila zaposlenih, kot ga določajo normativi za opravljanje socialno varstvenih storitev,
-
akta o sistemizaciji delovnih mest in soglasja pristojnega ministrstva oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je to soglasje potrebno, če gre za izvajalca, ki ima status javnega zavoda,
-
kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost zdravstva in socialnega varstva,
-
drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih.
(4)
Prispevki delodajalca za socialno varnost in davek na plače se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi.
5. člen
(1)
Stroški materiala in storitev so vsi stroški in odhodki za porabljeni material in opravljene storitve, v obsegu, ki je potreben za izvajanje storitve.
(2)
Vrste stroškov materiala in storitev, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen, so podrobneje določene v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(3)
V primeru, da je v stroških storitev vključena najemnina za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme za izvajanje oskrbe, se upošteva strošek najemnine največ do višine, kot bi znašali stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja, določeni na način v tem pravilniku.
(4)
Za javne zavode se strošek najemnine lahko upošteva v višjem znesku in sicer tako, da se za ta namen prizna višji delež knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, kot je to določeno v prvem odstavku 9. člena tega pravilnika, s čemer mora soglašati ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni organ občine.
6. člen
(1)
Stroški amortizacije so stroški izračunane amortizacije v skladu z zakonom o računovodstvu in na njegovi podlagi izdanim pravilnikom, ki ureja način in stopnje rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
(2)
Stroški amortizacije se v ceni socialno varstvene storitve priznajo v višini izračunane amortizacije iz prejšnjega odstavka, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3)
Izvajalci, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni službi, ki se v celoti financirajo iz sredstev proračuna, pri oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo iz sredstev proračuna.
7. člen
Stroški investicijskega vzdrževanja so stroški za večja popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini 30% predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev za zgradbe in njene dele iz prvega odstavka prejšnjega člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
8. člen
(1)
Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
(2)
Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se upoštevajo merila, ki jih določi minister, pristojen za socialno varstvo, za delitev stroškov materiala in storitev, najemnine, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja po stroškovnih nosilcih, ki predstavljajo stroške storitev ali dela storitve.
9. člen
(1)
Stroški financiranja so stroški ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60% knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere, izračunane na način, določen v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(2)
Pod opredmetena osnovna sredstva se štejejo sredstva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev na dan 31. decembra preteklega leta oziroma na dan otvoritvene bilance pred začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži poročilo revizijske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje storitev v standardnih in nadstandardnih bivalnih prostorih, glede na predpise o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
(3)
V primeru, da opredmetena osnovna sredstva, namenjena opravljanju socialno varstvenih storitev zagotovi fizična oseba, se tržna vrednost le teh, ki se v tem primeru šteje kot knjigovodska vrednost, ugotovi s cenitvijo.
(4)
Oceno tržne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(5)
V sredstva, ki se upoštevajo pri določanju stroškov financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih virov (dobrodelni kapital) in sredstva iz javnih virov, ki so dana izvajalcu v začasno ali trajno brezplačno uporabo.
(6)
Izvajalci socialno varstvenih storitev s statusom javnega zavoda, ki se financirajo kot posredni proračunski uporabniki, se zadolžujejo skladno s pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja javnih financ ter in na tej podlagi izdana uredba, ki določa pogoje in postopke zadolževanja pravnih oseb.
(7)
Stroški financiranja se priznajo le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda.
(8)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko stroški financiranja priznajo tudi izvajalcem s statusom javnega zavoda v naslednjih primerih:
-
ko jim je bil priznan strošek najemnine na podlagi tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
-
zadolževanja v skladu s šestim odstavkom tega člena, če sredstva in višina amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne zadoščajo za pokrivanje pogodbenih obveznosti, vendar tako, da se zaradi upoštevanja stroškov financiranja cena storitve ne poveča za več kot 5%.
(9)
Ministrstvo lahko omeji višino stroškov financiranja, ki jih bo posameznemu izvajalcu priznalo v ceni storitve, in čas priznavanja stroškov financiranja kot elementa cene.
III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
10. člen
(1)
Cene socialno varstvenih storitev se določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za posamezno socialno varstveno storitev določena s tem pravilnikom.
(2)
Cena storitve se določi na podlagi obrazca št. 1, ki je priloga tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno varstveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec.
(3)
Če izvajalec izvaja nadstandardno storitev, je dolžan ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu organu, ki je po Zakonu o socialnem varstvu pristojen za izdajo soglasja k ceni socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), poleg obrazca predložiti podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
11. člen
Za čas, ko je uporabnik napoten na bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali je iz drugih razlogov odsoten, se cena kategorije oskrbe, v katero je uporabnik razvrščen, s prvim dnem odsotnosti zniža za stroške živil, če je odsotnost najavljena najmanj 2 dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa od drugega dne odsotnosti dalje.
IV. POSEBNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN POSAMEZNIH SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
1. Pomoč družini na domu
12. člen
(1)
Stroške storitve pomoči družini na domu sestavljajo:
-
stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov in
-
stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljnjem besedilu: stroški vodenja).
(2)
Stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov predstavljajo stroške neposrednih socialnih oskrbovalcev na domu in so sestavljeni iz:
-
stroškov dela, določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika;
-
drugih stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu, uvrščenih v III. ali IV. tarifno skupino kolektivne pogodbe, pri čemer se upošteva, da pri izvajanju standardne storitve en socialni oskrbovalec na domu pri uporabnikih opravi mesečno 120 ur efektivnega dela. Zaradi posebnosti naselja ali posebnosti obravnave uporabnikov lahko občina dovoli odstopanje od normativa števila efektivnih ur. Kot korekcija plač ter prispevkov in davkov na plače zaposlenih se za plačane nepredvidene odsotnosti z dela upošteva povečanje za 3,83% na znesek plač ter prispevkov in davkov na plače socialnih oskrbovalcev na domu;
-
stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo stroške za prevozne storitve, stroške zaščitnih sredstev, stroške zdravstvenih pregledov, stroške za zavarovalne premije za zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroške izobraževanja in stroške pisarniškega materiala;
-
stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo. V primeru, da je v stroških za material in storitve vključena kilometrina, se ne upoštevajo stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozila.
(3)
Stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 15% stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu.
(4)
Stroški vodenja so sestavljeni iz:
-
dela stroškov dela določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika;
-
dela drugih stroškov dela vodje in koordinatorja, uvrščenega v VI. ali VII. tarifno skupino kolektivne pogodbe, za poln delovni čas, pri čemer se pri izvajanju standardne storitve upošteva 0,5 vodje na 100 uporabnikov (letno poprečje(*1)) in 0,5 koordinatorja na 20 socialnih oskrbovalcev na domu, ter stroškov dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno administrativna dela), pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 75% stroškov dela vodje in koordinatorja;
-
dela stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški plačilnega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 20% stroškov dela vodje in koordinatorja. Če izvajalec nima za upravno administrativna dela zaposlenih delavcev, se kot stroški storitev upoštevajo tudi stroški za upravno administrativna dela, in sicer največ v višini, kot bi za te namene znašali stroški dela, določeni v prejšnji alinei. Če izvajalec ne izvaja dejavnosti v lastnih prostorih in ne obračunava stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo stroški najemnine največ v višini iz tretje in četrte alinee tega odstavka;
-
dela stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in opremo. Stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 10% stroškov dela vodje in koordinatorja;
-
dela stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(5)
Če je izvajanje nalog vodenja in koordiniranja ločeno, se vsi stroški razdelijo na polovico, razen stroškov za upravno administrativna dela, ki se v celoti priključijo stroškom koordinatorja.
13. člen
Cena storitve pomoči družini na domu je tisti del stroškov storitve, ki naj bi ga v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug plačnik.
14. člen
Cena storitve pomoči družini na domu se določi na efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na uro neposredne storitve za uporabnika.
15. člen
Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se upoštevajo celotni stroški storitve, in sicer tako, da se jih najprej zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina skladno s tretjim odstavkom 17. člena tega pravilnika, preostanek pa se zmanjša za višino subvencije s strani države. Cena se določi tako, da se vsi stroški, zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro.
16. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času se lahko poveča največ za 40%, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne pa največ za 50%.
17. člen
(1)
Subvencija k ceni se določi za standardno storitev pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi.
(2)
Subvencijo iz sredstev proračuna Republike Slovenije določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Subvencijo izplačuje izvajalcu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3)
Subvencijo iz sredstev proračuna občine najmanj v višini 50% celotnih stroškov storitve določi pristojni organ občine. Subvencijo izplačuje izvajalcu občina na območju katere ima uporabnik prijavljeno stalno prebivališče. Če izvaja izvajalec storitev za več občin, se stroški vodenja razdelijo med občine sorazmerno glede na število uporabnikov iz posamezne občine, del stroškov za neposredno socialno oskrbo pa na podlagi števila efektivnih ur, opravljenih za uporabnike iz posamezne občine, in odločitve občine o višini tega dela subvencije.
18. člen
(1)
Cena storitve pomoči družini na domu se določi na podlagi obrazca št. 2, ki je priloga tega pravilnika.
(2)
Izvajalec storitve pomoči družini na domu je dolžan vlogi za soglasje priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka.