Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba

640. Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba

Na podlagi prvega odstavka 4. člena uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 – popr., 69/00, 56/99 – ZON in 98/02) in v zvezi s 36. členom zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, 110/02 – ZDT-B in 56/03) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba

Ta pravilnik določa posege in dejavnosti, ki vznemirjajo in bistveno posegajo v življenjske procese zavarovanih vrst ptic, na območju Kraškega roba kot pomembnem delu njihovega življenjskega prostora, in ureja prepovedi ter omejitve izvajanja teh posegov in dejavnosti.

Ta pravilnik se nanaša zlasti na naslednje zavarovane vrste ptic: planinski orel, sokol selec, velika uharica in puščavec.

Območje Kraškega roba obsega območje naravnih skalnih apnenčastih sten (v nadaljnjem besedilu: apnenčaste stene), ki se raztezajo od državne meje z Italijo pri Ospu in Socerbu proti jugovzhodu do državne meje s Hrvaško pri Mlinih in Rakitovcu. Na spodnjem delu poteka meja območja od Kala na italijanski meji, kjer se od nje loči v smeri proti Ospu, nadaljuje po robu doline Osapske reke do Stare Gabrovice, Črnega Kala in naprej proti Bezovici, kjer se priključi cesti proti Podpeči. Od tu se spusti do železniške proge pod Svetim Štefanom in poteka po njej do Dola pri Hrastovljah, nato pred tunelom prečka progo in se pri Velikem Gradežu obrne proti zahodu na Kuk. Meja se nadaljuje po grebenu severovzhodno nad naseljem Smokvice do Vrh Križa, kjer se spusti v Smokavsko valo, prečka cesto Gračišče – Smokvica in se po njenem odcepu nadaljuje proti Brgotu, naprej pa po cesti Gračišče – Mlini vse do meje s Hrvaško. Na zgornjem robu območje meji na Zgornji kras, nato meja pri naselju Kastelec prečka cesto Črni kal – Kozina in se nadaljuje proti Gabru. Po robu Srednjega Krasa in Velikega Krasa mimo Črnotič se nadaljuje po celotnem zgornjem robu stene pri Gardišču in naprej mimo Praproč na Škrbino, Jampršnik, Kameniščik čez Gradišče na Lipnik, Kavčič in do državne meje.

Za gnezdenje zavarovanih vrst ptic iz drugega odstavka prejšnjega člena so na območju iz prejšnjega odstavka manj pomembne naslednje apnenčaste stene: Mišja peč, Stena nad vasjo, Babna, Velika stena nad Ospom, razen njenega desnega dela, Črnikalska stena, Stena med naseljema Črni Kal in Loke.

Meja območja iz prvega odstavka tega člena je določena na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 50.000, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

Meje apnenčastih sten iz drugega odstavka tega člena so določene na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5.000, ki je kot priloga 2a in 2b sestavni del tega pravilnika.

Temeljni topografski načrti iz prejšnjih dveh odstavkov se v izvirniku hranijo in so na vpogled na ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Kopije teh načrtov se hranijo in so na vpogled tudi na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave ter na Upravni enoti Koper.

Na območju iz prvega odstavka prejšnjega člena je v apnenčastih stenah prepovedano:

plezati in se kakorkoli drugače zadrževati v ali izven obstoječih plezalnih smeri,