Uredba o službi v Civilni zaščiti

51. Uredba o službi v Civilni zaščiti

Na podlagi četrtega odstavka 19.a in prvega odstavka 27. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o službi v Civilni zaščiti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen uredbe)

Ta uredba določa merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti, splošne pogoje za pogodbeno opravljanje službe v Civilni zaščiti, postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pripadnikov Civilne zaščite, ki so sklenili pogodbe o službi v Civilni zaščiti, plačilo za pripravljenost in dejansko opravljanje službe v Civilni zaščiti ter med usposabljanjem, nadomestila, druge prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe o službi v Civilni zaščiti.

2. člen

(pomen pojmov)

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

kandidat je oseba, ki vloži vlogo za pogodbeno opravljanje službe v Civilni zaščiti ali je izbrana za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti na drug način;

2.

pripadnik Civilne zaščite je državljan, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti ali je razporejen v Civilno zaščito na podlagi z zakonom določene državljanske dolžnosti;

3.

pogodbeni pripadnik Civilne zaščite je pripadnik Civilne zaščite, ki je na podlagi prostovoljne odločitve s pristojnim ustanoviteljem organov vodenja, enot ali služb Civilne zaščite sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti;

4.

ustanovitelj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprava), državni organ, občina ali druga samoupravna lokalna skupnost, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki v skladu z zakonom organizira organe vodenja, enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite;

5.

dolžnost v Civilni zaščiti je skupina ali vrsta nalog, ki jih opravlja pripadnik Civilne zaščite na določeni formacijski dolžnosti v organu vodenja, enoti, službi ali drugi operativni sestavi Civilne zaščite in je določena s formacijo;

6.

organ vodenja v Civilni zaščiti je poveljnik Civilne zaščite, njegov namestnik in štab Civilne zaščite oziroma poveljnik, njegov namestnik ali poveljstvo enote ali začasne sestave Civilne zaščite.

3. člen

(merila za sklepanje pogodb)

(1)

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se sklepajo zlasti za popolnitev organov vodenja, enot in služb Civilne zaščite, ki:

-

morajo vzdrževati stalno visoko stopnjo pripravljenosti ali so namenjene za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, pri katerih je čas za aktiviranje kratek;

-

so ustanovljene in namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči, za katere so potrebna posebna strokovna znanja ali posebna usposobljenost;

-

so ustanovljene in namenjene za opravljanje posebej nevarnih nalog ali je njihovo izvajanje povezano z visoko stopnjo nevarnosti za tistega, ki take naloge opravlja;

-

so namenjene za pomoč pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v regijah ali občinah na območju celotne države ali izven nje;

-

so namenjene za pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah oziroma za izvajanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

(2)

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se lahko sklepajo tudi za popolnitev začasnih enot, služb in drugih operativnih sestav, ki so napotene v pomoč ob naravni ali drugi nesreči na območju države oziroma na pomoč drugi državi ob naravnih in drugih nesrečah oziroma na izvajanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

(3)

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek sklepajo tudi za popolnjevanje logističnih ali informacijskih centrov ter centrov za obveščanje za njihovo delovanje v času povečane nevarnosti nastanka naravne ali druge nesreče, ob naravnih ali drugih nesrečah oziroma v drugih razmerah, ko je ogrožena varnost ljudi in premoženja ter je treba povečati obseg delovanja navedenih centrov.

(4)

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se ne sklepa za opravljanje dolžnosti državnega ali regijskih poveljnikov Civilne zaščite, njihovih namestnikov ter članov državnega in regijskih štabov Civilne zaščite, če so na te dolžnosti imenovani kot predstavniki določenega ministrstva ali vladne službe oziroma kot javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja.

(5)

Enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite, ki se popolnjujejo s pogodbenimi pripadniki Civilne zaščite, se lahko popolnijo z do 20 odstotkov večjim številom pripadnikov Civilne zaščite, kot pa je število dolžnosti, določenih s formacijo za te enote, službe ali druge operativne sestave.

(6)

O vrsti, obsegu in številu organov vodenja, enot in služb ter drugih operativnih sestav Civilne zaščite, ki se popolnjujejo s pogodbenimi pripadniki Civilne zaščite ter o njihovem številu, odloča ustanovitelj.

4. člen

(sklepanje pogodb)

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti lahko sklepajo uprava ali državni organi, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije za popolnitev organov vodenja, enot in služb Civilne zaščite, ki jih morajo ali jih organizirajo v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07), ocenami ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja.

5. člen

(splošni pogoji za sklepanja pogodb)

(1)

Pogodbo o službi v Civilni zaščiti lahko sklenejo moški in ženske, ki so v skladu z zakonom obvezniki Civilne zaščite od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 55 let, moški 63 let, in če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:

1.

so državljani Republike Slovenije;

2.

imajo splošno delovno sposobnost;

3.

imajo ustrezno izobrazbo in

4.

niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno zaporno kazen več kot 6 mesecev oziroma da zoper njih ne teče kazenski postopek za tako kaznivo dejanje.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek pogodbeni pripadnik Civilne zaščite ne more postati oseba:

1.

ki psihofizično in zdravstveno ni sposobna za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči v Civilni zaščiti;

2.

ki je razporejena na obrambno dolžnost, razen če s tem soglaša upravni organ, ki je državljana razporedil na obrambno dolžnost;

3.

ki jo je delodajalec napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v drugo državo za dalj kot za tri mesece in ni povezano s službo v Civilni zaščiti.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena pogodbo o službi v Civilni zaščiti na podlagi prostovoljne odločitve lahko sklene tudi nosečnica, mati in samohranilec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

(4)

Pogodb o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti poklicni ali pogodbeni pripadniki stalne ali rezervne oziroma pomožne sestave policije ali vojske, razen za popolnitev začasnih sestav, pri čemer pa morajo predložiti soglasje predstojnika oziroma pristojnega poveljstva. Poklicni gasilci in zaposleni v službi nujne medicinske pomoči ter javni uslužbenci lahko pogodbe o službi v Civilni zaščiti sklenejo, če predložijo soglasje delodajalca oziroma javni uslužbenci soglasje predstojnika.

(5)

Javni uslužbenci, ki poklicno delajo na področju zaščite in reševanja, ne glede na prejšnji odstavek ne morejo skleniti pogodbe o službi v Civilni zaščiti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju države, lahko pa jo sklenejo s soglasjem predstojnika za popolnitev enot, služb ali začasnih sestav, ki so napotene na pomoč ob naravni ali drugi nesreči drugi državi ali za opravljanje mednarodnih obveznosti države, ki jih je država prevzela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

(6)

Splošna delovna sposobnost kandidatov iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja po merilih, ki so predpisana za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev; zdravstvena sposobnost kandidatov za opravljanje zahtevnih nalog v zvezi z varstvom pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, radiološko biološko ali kemijsko zaščito in podobnih nalog, pri katerih je obvezna uporaba dihalnih aparatov, se ugotavlja po merilih, predpisanih za operativne gasilce, ki uporabljajo izolirne dihalne aparate, s Pravilnikom o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev (Uradni list RS, št. 65/07).

II. POSTOPEK POPOLNJEVANJA S POGODBENIMI PRIPADNIKI CIVILNE ZAŠČITE

6. člen

(zbiranje vlog)

(1)

Kandidate za sklenitev pogodb o službi v Civilni zaščiti lahko ustanovitelj zbere z razpisom, objavo, iz razporejenih v Civilno zaščito oziroma obveznikov Civilne zaščite, z neposrednim povabilom, na predlog državljana oziroma na drug primeren način.

(2)

Kandidat za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma vloži vlogo pri upravi oziroma pristojni službi državnega organa, občinski strokovni službi, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma pri pristojni službi gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije odvisno od tega, kdo je ustanovitelj organov vodenja, enot ali služb Civilne zaščite, ki se popolnjujejo.

(3)

Vloga mora obsegati kratek življenjepis, enotno matično številko kandidata, osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o izobrazbi in spričevalu najvišje končane šole, poklicu, telefonu in elektronskem naslovu ter imenu in naslovu gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, pri kateri je kandidat zaposlen.

(4)

Vlogi iz drugega odstavka tega člena lahko kandidat priloži tudi priporočila šole, delodajalca, nevladnih organizacij, potrdilo o dodatnem izobraževanju in usposabljanju ter izrazi željo, v kateri enoti ali službi oziroma katero dolžnost v Civilni zaščiti bi rad opravljal.

7. člen

(izbor kandidatov)

(1)

O primernosti in izbiri kandidata za opravljanje službe v Civilni zaščiti na podlagi zbrane dokumentacije odloča komisija, ki jo imenuje generalni direktor uprave ali predstojnik pristojne strokovne službe državnega organa, župan oziroma predstojnik gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije odvisno od tega, kdo je ustanovitelj organa vodenja, enot ali službe Civilne zaščite, ki se popolnjuje. O izbiri kandidatov, ki se povabijo k sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti z neposrednim povabilom, odloča generalni direktor uprave, predstojnik pristojne strokovne službe, župan oziroma druga pooblaščena oseba ustanovitelja.

(2)

Pri izbiri kandidatov, s katerimi se bodo sklenile pogodbe o službi v Civilni zaščiti, komisija iz prejšnjega odstavka prednostno upošteva tiste kandidate, ki so že razporejeni na dolžnost v Civilno zaščito ali opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma tiste, ki imajo potrebno znanje, usposobljenost ali izkušnje. Komisija po potrebi s kandidati opravi tudi razgovore.

(3)

Ustanovitelj mora pred zaključkom izbire preveriti pri upravi v evidenci Civilne zaščite oziroma drugih zbirkah podatkov, ki jih vodi uprava, obstoj morebitnega zadržka, zaradi katerega kandidat ne bi mogel skleniti pogodbe o službi v Civilni zaščiti, kot so poklicno delo v vojski ali policiji, sklenjena pogodba o službi v rezervni sestavi vojske in drugi. Kandidate se o izbiri pisno obvesti.

III. POGODBA O SLUŽBI V CIVILNI ZAŠČITI

8. člen

(sklenitev pogodbe)

(1)

Z izbranimi kandidati ustanovitelj sklene pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(2)

Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o dnevu nastopa službe v Civilni zaščiti, organu vodenja, enoti ali službi, v katero se pripadnik Civilne zaščite razporeja, ali dolžnosti v Civilni zaščiti, za katero se sklepa pogodba, višini plačila za pripravljenost in za opravljanje službe, usposabljanju, pogojih opravljanja službe, času trajanja pogodbe, razlogih za odpoved pogodbe in dolžini odpovednih rokov.

(3)

V pogodbah o službi v Civilni zaščiti, ki jih sklepajo uprava ali državni organi, lahko pa tudi v pogodbah, ki jih sklepa občina ali drug ustanovitelj, mora biti določena tudi možnost opravljanja službe na območju celotne države oziroma izven države, zaradi pomoči drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah ali zaradi izvrševanja mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Tudi če v pogodbah o službi v Civilni zaščiti ni določbe o možnosti opravljanja službe v Civilni zaščiti izven matične občine, to ne preprečuje uporabe enote, za katero so take pogodbe sklenjene, na območju države v primeru potrebe v skladu z odločitvami pristojnih organov vodenja.

(4)

Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene praviloma za najmanj 5 let in se lahko podaljšuje za enako ali daljše časovno obdobje. Pogodba se lahko sklene tudi za nedoločen čas, vendar ne dalj, kot je z zakonom določena starostna omejitev za sodelovanje državljanov v Civilni zaščiti.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o službi v Civilni zaščiti za popolnitev začasne enote, službe ali druge operativne sestave oziroma za pomoč drugi državi ob naravni ali drugi nesreči oziroma za izvrševanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, sklene za toliko časa, kolikor je predvideno delovanje takšne enote, službe ali druge operativne sestave oziroma kolikor je načrtovano opravljanje nalog izven države ali za izvrševanje mednarodnih obveznosti države. Namesto posebne pogodbe o službi v Civilni zaščiti za opravljanje službe izven države se lahko sklene tudi ustrezen dodatek k pogodbi o službi v Civilni zaščiti iz tretjega odstavka tega člena, v skladu s to uredbo.

(6)

Pogodb o službi v Civilni zaščiti se ne glede na prejšnji odstavek ne sklepa za nudenje pomoči na območju druge države v obmejnem območju v primeru naravne ali druge nesreče, ki se izvaja na podlagi odločitve pristojnih lokalnih organov, če ustanovitelj ne odloči drugače.

(7)

Po sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti pogodbenega pripadnika Civilne zaščite vpiše v evidenco Civilne zaščite uprava neposredno ali na predlog ustanovitelja, če v evidenco še ni vpisan, in mu izda osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite skladno s predpisi. V evidenco se vpiše organ vodenja, enota ali služba, za katero je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti, oziroma se v evidenco vpiše tudi dolžnost, ki jo bo pogodbeni pripadnik Civilne zaščite opravljal v Civilni zaščiti.

(8)

Ustanovitelj o sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti pisno obvesti delodajalca, pri katerem je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite zaposlen.

9. člen

(razporejanje na dolžnost v Civilni zaščiti)

(1)

Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se po sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti razporedi na dolžnost v organu vodenja, enoti, službi ali drugi operativni sestavi Civilne zaščite, ki je določena s pogodbo, oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti, za katero je sklenil pogodbo. Razporeditev opravi ustanovitelj, ki o tem obvesti upravo zaradi vpisa v evidenco Civilne zaščite.

(2)

Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se lahko zaradi potreb popolnitve enot in služb Civilne zaščite na predlog ustanovitelja razporedi na drugo dolžnost ali v drugo enoto ali službo, če izpolnjuje splošne in druge pogoje za opravljanje te dolžnosti. Ustanovitelj o teh spremembah obvešča upravo, ki jih vpiše v evidenco Civilne zaščite.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POGODBENEGA PRIPADNIKA CIVILNE ZAŠČITE MED SLUŽBO V CIVILNI ZAŠČITI