Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003-2007...

335. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003-2007

Na podlagi 23.b člena zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M statističnih raziskovanj 2003–2007 (1)

1. POOBLAŠČENI IZVAJALCI DRŽAVNE STATISTIKE

Pooblaščeni izvajalci državne statistike v srednjeročnem obdobju 2003–2007 so: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V srednjeročnem programu so izvajalci navedeni pri posameznih politikah, v letnem programu pa pri vsakem statističnem raziskovanju.

2. STRATEGIJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE DO KONCA LETA 2007

Poslanstvo

Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z upoštevanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje uporabnikov in krepi strokovno neodvisnost.

Vizija

- Uporabniška usmerjenost

- Obvladovanje elementov kakovosti državne statistike

- Strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni

- Tekoče usklajevanje z mednarodnimi standardi in predvsem standardi Evropske unije

- Moderni sistemi zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov

- Raziskave in inovacije

- Izboljšanje delovnih pogojev

Vrednote

- Pomen uporabnikov

- Zaupanje uporabnikov in zaposlenih

- Neodvisnost institucije in stroke

- Spoštovanje zasebnosti

- Znanje in izkušnje

- Kakovost statističnih izdelkov in storitev

- Delo v interdisciplinarnih skupinah

- Prijazno delovno okolje

Dolgoročni cilji

- Pokrivanje potreb uporabnikov na nacionalni ravni

- Pokrivanje potreb mednarodnega izkazovanja, s poudarkom na izpolnjevanju zahtev Evropske unije (acquis communautaire)

- Zadovoljevanje potreb uporabnikov s kakovostnimi statističnimi podatki, izboljšanje kakovosti storitev, predvsem pravočasnosti, primerljivosti, uporabnosti, zanesljivosti podatkov in preglednosti (transparentnosti) metodoloških pristopov in omejitev

- Usklajevanje metodoloških osnov znotraj slovenske državne statistike (Statistični svet RS, statistični sosveti) in mednarodno

- Izboljšanje usposobljenosti in pripravljenosti poročevalskih enot za dajanje podatkov z uvajanjem novih tehnologij zbiranja podatkov in z uporabo čim več že zbranih podatkov (evidence v javni upravi in podjetjih)

- Nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike

- Projektno, operativno in programsko vodenje

- Povečevanje administrativne usposobljenosti in institucionalne krepitve

- Dobro razmerje med stroški in učinkovitostjo

3. OZADJE IN ZUNANJI OKVIRI DELOVANJA DEJAVNOSTI DRŽAVNE STATISTIKE V OBDOBJU 2003–2007

Širitev Evropske unije, velika dinamičnost sprememb v svetovnem gospodarstvu, svetovne mreže z obilico informacij, spremembe v pogledih na varstvo podatkov po 11. septembru v ZDA in širše, vplivi družbe na področje zbiranja in izkazovanja podatkov in potencialno konkurenčno okolje monopolnim institucijam državnih statistik, uporaba podatkov za podporo politikam tudi pri operativnih in ne le strateških odločitvah – vse to bo vplivalo na naloge državne statistike v naslednjem obdobju.

Po včlanitvi Slovenije v EU, ko bo slovenska državna statistika v celoti prevzela obveznosti, določene s statistično zakonodajo EU-ja in dodatnimi medsebojnimi dogovori (gentleman's agreements), se bodo naloge še povečale.

Nekateri dogodki bodo še posebej vplivali na potrebe po statističnih podatkih v naslednjem srednjeročnem obdobju:

- nova regionalna členitev Slovenije in potrebne podpore strukturnih politik;

- odprava ekonomske meje bo vplivala na zbiranje zunanjetrgovinskih podatkov, podatkov o pretoku blaga, kapitala, delovne sile in prebivalstva nasploh in na drugih področjih;

- priprave in vključitev v monetarno unijo bodo zahtevale še doslednejše spoštovanje zahtev Evropske centralne banke glede razširitve nabora statističnih kazalnikov in pravočasnosti ter kakovosti podatkov;

- prehod na evro bo zahteval vsebinske in tehnične prilagoditve statistične dejavnosti;

- vključitev Slovenije v EU bo zahtevala nadomestitev izpada materialnih in finančnih virov, ki se do zdaj delno pokrivajo s predpristopnimi programi (Phare).

4. PREDNOSTNE NALOGE DO KONCA LETA 2007

Prednostna naloga Republike Slovenije je priključitev k Evropski uniji, njena vizija, zapisana v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, pa je na znanju temelječa družba z mednarodno konkurenčno ekonomijo ter trajnostnim, regionalno uravnoteženim razvojem. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (2), Državni razvojni program 2001–2006 (3), Statistični program Skupnosti 2003–2007 (4) ter druge statistične zahteve po podatkih, potrjene z medsebojnimi dogovori(5), so glavni dokumenti, na podlagi katerih so v srednjeročnem programu predstavljene politike. Prednostne naloge državne statistike za naslednje srednjeročno obdobje, ki iz tega izhajajo, so:

- Strukturni kazalniki za merjenje napredka držav EU-ja in držav kandidatk na področju zaposlovanja, inovacij in raziskovanja, gospodarske in socialne kohezije in okolja. Zagotavljanje večine podatkov je potrebno že od 2002, kot so splošni gospodarski kazalniki, kazalniki trga dela, inovacije ter raziskave in razvoj, gospodarske reforme, socialna kohezija in okolje. V letu 2003 bo seznam razširjen še z demografijo poslovnih subjektov, kazalnikov na znanju temelječe družbe, e-vlade in e-poslovanja in drugim.

- Kratkoročni kazalniki so vsebinsko pretežno evropsko primerljivi, vendar je treba razširiti nabor kazalnikov in izboljšati pravočasnost in kakovost podatkov. Prav pravočasnost podatkov, predvsem zaradi potreb ECB-ja, bo v Uniji verjetno zahtevala uvajanje evropskih vzorcev in neposredno zbiranje podatkov, pa tudi več ocenjevanja in napovedovanja podatkov. V slovenski državni statistiki bo potrebno še večje sodelovanje med pooblaščenimi izvajalci (SURS, BS in MF) in uporaba vseh administrativnih in predvsem davčnih podatkov za statistične potrebe. Predvsem pa je treba začeti spremljati gospodarska gibanja na področju tržnih storitvenih dejavnosti.

- Kakovost in transparentnost makroekonomskih agregatov, nadaljnja izgradnja in razvoj sistema ekonomskih računov po ESA, vključno s statistiko cen, in predvsem metodološka transparentnost makroekonomskih agregatov (zapisana v zadnjem Poročilu EU o napredku Slovenije pri približevanju EU) je kratek opis obsežnih in zahtevnih nalog na tem področju. Pri podatkovnih virih je nujna in neobhodna predpostavka takojšnja pridobitev davčnih podatkov in usklajeno delo z MF-jem in BS-jem.

- Za potrebe strukturne statistike podjetij bo nujno dograjevanje statističnega registra podjetij in kombiniranje različnih, tudi individualnih virov za izpolnjevanje zahtevne zakonodaje na tem področju. Nadaljevanje dela na e-zbiranju podatkov podjetij in uporaba ter povezovanja administrativnih virov podatkov bodo zmanjšali potrebo po uvajanju obsežnih vprašalnikov.

- Intrastat kot prehod na zbiranje podatkov o menjavi blaga neposredno od podjetij po ukinitvi carinske meje se kot pilotni projekt začenja že v letu 2002 in bo z vključitvijo Slovenije v EU postal obvezen način zbiranja podatkov o blagovni menjavi z državami članicami tudi za Slovenijo. Uspešnost projekta bo odvisna predvsem od zagotovitve zadostnih človeških virov v SURS-u in CURS-u, najkasneje ob vstopu v EU pa tudi od razpoložljivosti ustreznih davčnih podatkov, potrebnih za vzdrževanje registra podjetij, ki trgujejo znotraj Skupnosti.

- V EU-ju naraščajo zahteve po socialnih statistikah. Kljub velikemu napredku, doseženem v Sloveniji na tem področju, je v naslednjem srednjeročnem obdobju napovedana velika anketa (SILC), ki bo pokrila potrebe po podatkih o določenih socialnih stanjih prebivalstva, ki jih ni mogoče pridobiti iz registrskih virov. Pomembna področja v okviru socialnih statistik so še struktura statistike plač, stroški dela in vseživljenjsko izobraževanje.

- Uporaba podatkov popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002, ki vključuje tako pripravo popisnih baz, publikacij in drugih oblik diseminacije popisnih podatkov, kot tudi sodelovanje pri uporabi in izmenjavi popisnih podatkov s sosednjimi in drugimi, zlasti evropskimi državami.

- Statistike okolja postajajo vse obsežnejše in zahtevnejše. Potrebno bo dobro usklajevanje z Ministrstvom za okolje in prostor, povezovanje monitoringov in priprava vrste kazalnikov.

- Kmetijstvo je področje, ki bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju povečevalo zahteve po čim bolj natančnih in kakovostnih podatkih, ki bodo zahtevali še večje sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izjemnega pomena je ureditev sicer zakonsko obljubljenih administrativnih virov za uporabo tudi v statistične namene, primarno pa namenjenih za podporo izvajanju kmetijske politike.

- Državna in javna uprava in spremljanje sektorja socialnih storitev je relativno slabo pokrito statistično področje. Ne samo zaradi naraščanja pomena storitev nasploh in še posebej ob vključevanju v EU, tudi za domače potrebe zahteva to področje statistik posebno pozornost, zaradi napovedane privatizacije in prehoda na koncesije.

- Informacijska družba, nova ekonomija, na znanju temelječa družba, razumevanje omrežnih ekonomij, inovacije so "presečna področja", ki so tudi v razvitih državnih statistikah Unije relativno slabo pokrita. Ponekod so nedodelani tudi teoretični in konceptualni okviri, zato bo potrebno sodelovanje statistikov različnih področij in še večja vključitev znanstvenoraziskovalnega področja.

- Institucionalno krepitev predstavljajo projekti, ki predvidevajo večanje kakovosti in učinkovitosti delovanja dejavnosti državne statistike same in njenega vključevanja v državno upravo doma in mednarodno (STAT 2000, priprava zakona o povezovanju evidenc, projekt vzpostavitve registra stanovanj in registra gospodinjstev, projekt E-CORE – elektronsko zbiranje podatkov o javnem sektorju).

5. PREDPOSTAVKE IN POGOJI DELOVANJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU, DOMA IN MEDNARODNO

- Dograjevala se bodo pravila delovanja in koordinacije v dejavnosti državne statistike, doma in mednarodno;

- dosledno se bo uveljavila zakonska pravica do pridobivanja individualnih podatkov z identifikacijo za namene po zakonu o državni statistiki;

- z vključitvijo v EU bo slovenska državna statistika lahko aktivno vplivala na pripravo statistične zakonodaje s sodelovanjem v ustreznih komitoloških odborih in pridobivala nova znanja pri vključevanju v omrežja statističnega sistema EU-ja;

- okrepila se bosta naslonitev in sovplivanje statistik na administrativne vire, tako v javnem sektorju kot v zasebnih podjetjih, pri e-poslovanju in širše;

- v največji meri se bodo k nalogam zbiranja podatkov (tudi za potrebe državne statistike) pridružile druge javne in državne institucije (na primer Carinska uprava RS, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve);

- predvsem na področju diseminacije podatkov, pa tudi na področju zbiranja podatkov bodo uporabljene specializirane možnosti drugih institucij, kot so Gospodarska zbornica Slovenije in druge zbornice, ki lahko pokrivajo specifične elemente uporabnikov;

- pravočasno vključevanje dejavnosti državne statistike v pripravo zakonskih predlogov in drugih dokumentov za domače in mednarodne potrebe, ki lahko predvidevajo potrebe po podatkih;

- krepila se bo vloga Statističnega sveta RS in statističnih sosvetov kot pomembnih elementov obvladovanja kakovosti in vključevanja uporabnikov v delo državne statistike;

- razvijanje celovitega obvladovanja kakovosti s poudarkom na znanju in zadovoljstvu zaposlenih, zadovoljstvu dajalcev in uporabnikov podatkov, obvladovanju in učinkovitem procesu proizvodnje statističnih podatkov kot tudi obvladovanju kakovosti statističnih podatkov in z njimi povezanih storitev;

- predvidena sta razvoj in dodelava meril kakovosti (kot so pravočasnost, koherentnost, točnost, mednarodna primerljivost ...) in tudi izdelava performance indicators za merjenje uspešnosti teh meril tako v kvantitativnem smislu kot tudi v kvalitativnih študijah zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih;

- izobraževanje na področju teoretičnih statističnih znanj in menedžmenta, informacijske tehnologije in drugih specialnih znanj (govorništva, tujih jezikov) bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju poleg izobraževanja v rednih programih (predvsem magistrski in doktorski študij) eden od najpomembnejših dejavnikov razvoja kakovosti državne statistike v Sloveniji;

- vključevanje znanosti in raziskovalne dejavnosti v delo državne statistike ob predpostavki izmenjave in dograjevanja znanj in skupnih izdelkov za uporabnike;

- zaradi zagotavljanja varstva in zaščite podatkov, izboljšanja delovnih pogojev ter racionalizacije poslovanja SURS-a so najkasneje v letu 2004 predvideni novi delovni prostori;

- vzdrževanje in razvoj ravni tehnološke opremljenosti, predvsem z uporabo moderne informacijske tehnologije za posodobitev in racionalizacijo zbiranja obdelave in izkazovanja statističnih podatkov in mednarodnih delitev dela v okviru statističnih uradov;

- število pooblaščenih izvajalcev državne statistike se ne bo bistveno povečevalo, povečevalo pa se bo dajanje nalog v izvajanje zunanjim izvajalcem (outsourcing);

- kadrovski in finančni viri bodo glede na politiko zmanjševanja proračuna skrajno omejevalni, kar bo zahtevalo organizacijske, tehnološke in vsebinske napore za večjo racionalnost delovanja dejavnosti državne statistike.

6. ORGANIZACIJA, ČLOVEŠKI IN FINANČNI VIRI

Po 2. členu zakona o državni statistiki morajo pooblaščeni izvajalci zagotoviti ločeno izvajanje dejavnosti državne statistike, kar pomeni, da morajo imeti samostojno statistično enoto. Obseg njenih operativnih in človeških virov mora zagotavljati nemoteno uresničevanje statističnega programa. Okrepitve statistične enote so predvsem nujne na Ministrstvu za finance in Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Potrebni finančni viri se oblikujejo na podlagi potrebnih sredstev za statistično podporo politikam, za statistične infrastrukturne projekte in za razvoj vzdrževanja sistemov, ki podpirajo potrebe politik.

Izvajanje dejavnosti oziroma funkcij SURS-a se skoraj v celoti financira iz državnega proračuna. Sredstva donacij iz tujine in iz lastne dejavnosti so zelo majhna. Pooblaščeni izvajalci, ki pokrivajo okrog četrtino celotne vsebine programa, imajo različne vire financiranja. Statistična raziskovanja, za katera so odgovorni, krijejo nacionalne in mednarodne potrebe po teh podatkih ter potrebe, ki jih ima pooblaščeni izvajalec za izvajanje lastne dejavnosti.

Razpoložljivi finančni viri bodo prerazporejeni glede na prednosti programa. Druga področja se bodo vzdrževala na ravni, ki zadovoljuje potrebe. Glede na razvoj statističnega dela in zmanjševanja sredstev iz programa Phare je možno, da predvidena raven virov morda ne bo zadoščala za izpolnitev vseh zahtev. Potrebe po odlogu dela iz tega razloga bodo navedene v letnih programih statističnih raziskovanj.

7. VSEBINA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2003–2007

Vsebina 7.1–7.7 predstavlja podporo politiki celostnega obvladovanja kakovosti statističnih izdelkov in z njimi povezanih storitev. SURS in pooblaščeni izvajalci programov statističnih raziskovanj z uvajanjem sodobnih pristopov k celostnemu obvladovanju kakovosti opravljajo naloge (v okolju in znotraj statističnega sistema), ki zagotavljajo njegovo pravilno delovanje iz znanstvenega, konceptualnega, metodološkega in tehnološkega vidika in kot podporo za njegov nadaljnji razvoj.

7.1. Upravljanje kakovosti v sistemu državne statistike v Sloveniji (6)

kupina za kakovost v evropskem statističnem sistemu je kot najbolj primeren model za zagotavljanje kakovosti(7) v uradne statistike priporočila EFQM (European Foundation for Quality Management)(8).

Upoštevajoč priporočeni konceptualni okvir kakovosti, SURS razvija področje kakovosti v okviru štirih glavnih stebrov:

1.

Uporabniki in dajalci podatkov

2.

Razvoj človeških virov

3.

Kakovost statističnih izdelkov in storitev

4.

Procesna usmerjenost

Za obvladovanje štirih stebrov kakovosti je potreben sodoben pristop vodenja na vseh ravneh, ki mora upoštevati:

- uravnoteženost zadovoljevanja potreb različnih interesnih skupin (uporabniki, dajalci podatkov, zaposleni, financerji dejavnosti in družba v celoti),

- uporabnike kot sodnike kakovosti in pomembnost ugotavljanja njihovih sedanjih in predvidevanje prihodnjih potreb,

- obnašanje vodilnih, ki vpliva na kulturo organizacije,

- razumevanje in transparentnost procesov ter komuniciranja z okoljem in med zaposlenimi,

- skupne vrednote in organizacijsko kulturo, ki naj vključujejo vse zaposlene,

- kakovost poslovanja, ki je povezana s kulturo neprestanega učenja, inovacij in razvija,

- dobre odnose s partnerji,

- etična in splošno sprejeta družbena pravila, vključno s statistično zaupnostjo in varovanjem podatkov.

V naslednjem srednjeročnem obdobju bo izdelan podrobnejši načrt uvajanja kakovosti, vključno s kazalniki delovanja sistema državne statistike. Predpostavljamo tudi, da bodo predvsem zunanje presoje kakovosti še naprej sestavni del rednega pregleda kakovosti v Evropskem statističnem sistemu.

Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT)

T. i. analiza slovenske državne statistike SWOT s poudarkom na Statističnem uradu Republike Slovenije kot glavnem izvajalcu in povezovalcu celotnega sistema predstavlja eno od izhodišč za oblikovanje politike kakovosti uradne statistike v naslednjem srednjeročnem obdobju.

Prednosti

Slovenija je v zadnjih tridesetih letih razvila podoben koncept uradne statistike kot nordijske države, ki temelji na osnovnih infrastrukturnih registrih, splošno dogovorjenih identifikacijah in standardnih klasifikacijah ter relativno informatiziranem in urejenem okolju evidenc v javnem sektorju.

Odprtost do okolja v državi in mednarodnem okolju je druga pomembna strateška usmeritev slovenske uradne statistike. Za obvladovanje odprtosti v okolje so potrebna ustrezna znanja o obvladovanju medsebojnih odnosov, delo v skupini in znanje tujih jezikov. Aktivno sodelovanje z ministrstvi in organizacijami javne in državne uprave ter Gospodarsko zbornico Slovenije in drugimi pooblaščenimi zbornicami na posameznih področjih, zasebnimi podjetji, akademskim in znanstvenoraziskovalnim področjem in mediji poteka na različne načine. Za zagotavljanje mednarodne primerljivosti je posebno pomembno sodelovanje z mednarodnim okoljem in uvajanje standardov v okviru Evropskega statističnega sistema. Sodelovanje pri razvoju ESS-ja organizirata Eurostat in države članice EU-ja, kar je izjemna prednost in garancija za še večjo mednarodno primerljivost slovenske uradne statistike tudi v prihodnje.

Pomanjkljivosti

Vključevanje Slovenije v mednarodno okolje hkrati pomeni tudi vse večje obveznosti za relativno majhne zmogljivosti slovenske uradne statistike.

Možne proračunske in zaposlitvene omejitve v tem smislu lahko predstavljajo resne težave. Za statistiko je zaradi zagotavljanja časovnih serij in spremljanje pojavov, ki so neponovljivi, potrebno kontinuirano in stabilno financiranje. Pomembno je, da so zagotovljeni tudi viri za občasne velike obveznosti (velike ankete, popisi), ki predstavljajo znatna odstopanja ob običajnih proračunskih zahtev. Dodatno pozornost je treba nameniti tudi nadomeščanju financiranja tistih dejavnosti, ki so bila do zdaj urejena z programi EU-ja (nacionalni in meddržavni programi).

Priložnosti

Statistični urad je v preteklosti veliko pridobil z mednarodnim sodelovanjem, predvsem v okviru Evropskega statističnega sistema. V srednjeročnem obdobju (2004) bo Slovenija postala članica EU-ja. To bo povečalo obveznosti, pa tudi priložnosti slovenske uradne statistike za večjo kakovost.

E-vladne pobude v Sloveniji ponujajo nove priložnosti predvsem za povezovanje pri zbiranju in diseminaciji podatkov, da bi se zmanjšala podvajanja aktivnosti v javnem sektorju in obremenitve enot poročanja. Vzpostavitev standardnih postopkov in elektronskega zbiranja podatkov je priložnost, a tudi nujnost za zagotavljanje ustreznih virov podatkov za izvajanje programov državnih statistik.

Nevarnosti

Naraščajoča stopnja neodgovorov in zmanjšana kakovost odgovorov, predvsem v poslovnem sektorju, sta resni nevarnosti.

Prav tako lahko na kakovost statistike vpliva njena uporaba za dnevnopolitične odločitve. Pomanjkanje urejenosti evidenc na ravni EU-ja vodi v izjemna pričakovanja po hitrih in zelo podrobnih podatkih. Tu se pojavljajo problemi sposobnosti zagotavljanja pravočasnih podatkov za vse države in vprašanja izkazovanja in zakrivanja podatkov (za nižje ravni klasifikacij in teritorija, predvsem pri majhnih državah, kot je Slovenija).

Pomanjkanje močne povezovalne vloge na ravni EU-ja povzroča dodatne obremenitve, saj zahteve različnih akterjev v EU-ju ne potekajo le prek Eurostata na državno statistiko, ampak tudi prek posameznih direktoratov komisije neposredno na ministrstva. Natančnejša pravna ureditev vloge Evropskega statističnega sistema je zatorej nujna (9).

Glavne usmeritve na področju uvajanja celostnega pristopa h kakovosti v obdobju 2003–2007

Glavne usmeritve so predstavljene po že omenjenih štirih stebrih kakovosti državne statistike s poudarkom predvsem na nalogah v Statističnem uradu RS. Krepila se bo vloga kakovosti kot organizacijske kulture.

Uporabniki in dajalci podatkov

- Krepitev vloge Statističnega sveta in sosvetov

- Iskanje sodelovanja med obema vlogama subjektov, ki so hkrati uporabniki in dajalci podatkov

- Podrobnejša opredelitev (segmentacija) uporabnikov in njihova ustrezna obravnava

- Izboljšanje razvidov uporabnikov za kakovostnejši servis, potrebna anketiranja in analize zadovoljstva

- Razvoj metodoloških osnov in spremljanja zadovoljstva uporabnikov vsaj enkrat na leto

- Izdelava sistema takojšnjega povratnega reagiranja na pripombe in pritožbe uporabnikov

- Uvajanje sodobnih pristopov k diseminaciji ob upoštevanju različnosti zahtev uporabnikov (politika cen, svetovni splet, pisne publikacije, dvojezičnost)

- Izobraževanje uporabnikov kot sestavni del izobraževalnega načrta

- Določitev ključnih enot poročanja in strategija njihovega vključevanja v poročanje

- Uporaba najsodobnejših pristopov k zbiranju podatkov (e-poročanje, študij postavljanja vprašanj)

- Zmanjševanje zahtev do opazovanih enot s povečano uporabo administrativnih in drugih virov, že dostopnih podatkov bo zahtevalo še boljše poznavanje in obvladovanje virov podatkov

- Izmenjava z dajalci podatkov o ustreznih povratnih informacijah

Razvoj človeških virov

- Razvoj človeških virov je osrednji vir za izboljšanje kakovosti in je predpostavljen tudi z novo zakonodajo na področju zaposlovanja in dela v javni upravi.

- Na podlagi že sprejetega programa izobraževanja statistikov bodo izdelani konkretni letni načrti izobraževanja, ki bodo vključevali tudi druga področja (redno diplomsko in podiplomsko izobraževanje na področju IT-ja, menedžmenta in dela v skupinah, govorništvo in jeziki). Neprestano izobraževanje bo sestavni del obveznosti zaposlenih in poleg rezultatov dela pogoj za napredovanje. Urad bo z vsakoletnimi načrti izobraževanja objavil pogoje, pod katerimi se bodo izobraževali delavci.

- Izdelan bo razvid tipičnih delovnih mest in konkretni opisi del, potrebna znanja in ovrednotenje.

- Pri vrednotenju se bosta po pravilih v javni upravi enakopravno obravnavala strokovno in vodstveno napredovanje.

- Statistični urad bo začel sistematično spremljati kariere zaposlenih.

- Evidentirani bodo tisti zaposleni, katerih delovna mesta bodo zaradi novih tehnologij ali drugih razlogov odpravljena ali spremenjena. Po možnosti bodo izvedena njihova dodatna usposabljanja za možne nove naloge.

- Razvoj metodoloških osnov in redno merjenje zadovoljstva zaposlenih.

Kakovost statističnih izdelkov in z njimi povezanih storitev

- Za kvantitativno in kvalitativno merjenje kakovosti končnih izhodov (statistični podatki in z njimi povezane storitve) je treba dodelati kriterije kakovosti. Pri tem bodo poleg zakonodaje EU-ja s tega področja upoštevana priporočila in standardi, razviti v okviru skupine za kakovost v Evropskem statističnem sistemu, domače izkušnje in dobre prakse držav.

- Podatki o kakovosti vsebujejo tudi podatke o procesu proizvodnje statistik in druge metapodatke.

- Postopoma bodo za vsa pomembnejša statistična raziskovanja izdelana standardna poročila o kakovosti.

- Iskanje metodoloških pristopov za posredovanje podatkov o kakovosti notranjim in zunanjim uporabnikom.

Procesna usmerjenost in obvladovanje procesov

- Statistični urad bo okrepil procesno organiziranost, ki jo razvija že vrsto let. Taka organiziranost določa enotno organiziran vhod podatkov (vprašalniki in administrativni viri), obdelavo podatkov in statistično analizo, izmenjavo podatkov v okviru slovenskega statističnega sistema in ESS-ja in diseminacijo uporabnikom. Vsi razvojni projekti, ki so se razvili zunaj tega koncepta, bodo postopoma vključeni v standardno procesno okolje.

- Procesna organiziranost bo krepila racionalno delitev dela in porabo človeških in finančnih virov.

- Timsko delo in partnerski odnosi do vseh zainteresiranih bodo prevladujoča oblika organiziranosti, pri čemer naj status vodilnih pomeni predvsem prvega med enakimi.

- V skladu s pravili o obvladovanju kakovosti bodo zapisani temeljni procesi, kar ni pomembno le z vidika obvladovanja procesov, ampak predvsem njihove transparentnosti kot enega od kriterijev kakovosti in zagotavljanja potrebne sledljivosti za varovanje podatkov.

- Izdelana bodo pravila ravnanja in odločanja na posameznih ravneh organiziranosti, med subjekti statističnega sistema, v odnosih z dajalci podatkov in uporabniki.

- Delovni načrt in načrtovanje morata temeljiti na realnih predpostavkah.

- Postopoma bodo za vsa statistična izkazovanja vnaprej predvideni datumi objav.

- Izdelana in v prakso bodo postopoma prenesena pravila za večjo uporabo "makrostatističnega objavljanja".

7.2. Klasifikacije

Klasifikacije na področju socialnih statistik

Vse hitrejši tehnološki, organizacijski, informacijski razvoj družbe se ne odraža le na ekonomskem področju, temveč tudi na socialnem. Velike in hitre spremembe na trgu dela, potreba po usposobljeni, mobilni delovni sili, težnja ljudi po kakovostnem življenju, po večjih možnostih informiranja, izobraževanja, dostopa do sredstev, potrebnih za primeren življenjski standard, povzročajo novonastajajoče socialnoekonomske pojave. V mednarodnih okvirih se povečujejo viri, namenjeni identifikaciji teh pojavov. Za potrebe njihovega obvladovanja in usmerjanja, ki je vključeno v vsebine posameznih mednarodnih in nacionalnih politik (socialna politika in zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, prosti pretok oseb ...), se vlagajo veliki napori v poenoteno preslikavanje teh pojavov v statističnoanalitične koncepte, v oblikovanje primerljivih metodologij, orodij za njihovo spremljanje, izkazovanje. Med temi orodji so tudi na področju socialnih statistik nadvse pomembne klasifikacije. S klasifikacijami se organizirano in sistematično spremljajo podatki, zaradi procesov globalizacije pa klasifikacije postajajo eden najpomembnejših definicijskih instrumentov kompleksnih pojavov (dr. Lea Bregar, statistične klasifikacije in izobraževanje, UNESCOV priročnik za uporabo mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja Isced 1997: Problemi pri uporabi Isceda 1997 v Sloveniji; Zbornik prispevkov; 2001).

Za glavno nalogo v povezavi s klasifikacijami s socialnega področja so si mednarodne institucije UNESCO, OECD, Eurostat naložile nadaljnje uvajanje v uporabo, izboljšanje uporabe revidirane mednarodne klasifikacije ISCED-97 ter priročnika s "področja izobraževanja in usposabljanja" (za spremljanje podatkov o tekoči statistiki izobraževanja in podatkov o izobrazbeni strukturi). Skladno z osrednjo temo statistike izobraževanja in usposabljanja, ki jo v programih mednarodnega statističnega dela predstavlja vseživljenjsko izobraževanje, bo Eurostat v sodelovanju s CEDEFOP-om razvil dodatna nova orodja – klasifikacije za spremljanje različnih oblik vseživljenjskega izobraževanja (klasifikacija učnih aktivnosti). S klasifikacijo ISCED-97 in njenim poglobljenim dodatkom, priročnikom s "področja izobraževanja in usposabljanja", bodo to temeljne klasifikacije v vseh posameznih statistikah v okviru demografsko-socialnega področja. V povezavi s statistiko dela je v mednarodnih statističnih programskih dokumentih za prihodnje obdobje navedena tudi potreba po revidiranju mednarodne klasifikacije poklicev ISCO-88.

Statistična podpora

Statistični urad RS bo spremljal razvoj mednarodnih klasifikacij na socialnem področju in jih bo skladno s pokrivanjem potreb mednarodnega izkazovanja podatkov uporabljal v raziskovanjih. Zaradi pokrivanja potreb uporabnikov na nacionalni ravni ter specifike nacionalnih sistemov nasploh (sistemi izobraževanja, usposabljanja, socialne varnosti, zaposlovanja itd. se med državami razlikujejo) si bo praviloma prizadeval razvijati ustrezne nacionalne klasifikacije(10) (standardne, ki se sprejemajo z uredbo Vlade RS, tehnično-operativne za posamezna specifična raziskovanja), izhajajoče iz nacionalnih sistemov, ki bodo na ravni konceptov neposredno primerljive, primerljivost posameznih kategorij, zlasti na nižjih ravneh pa bo po potrebi zagotovil s prevajalniki. Če ne bo mogoče razviti lastnih novih nacionalnih klasifikacij, si bo prizadeval za čim ustreznejšo in enotno neposredno uporabo mednarodnih standardov.

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

- osveščanje o pomembnosti klasifikacij s socialnega področja, spodbujanje k sodelovanju pri njihovi pripravi in posodabljanju;

- skrb za enotno razumevanje in uporabo nacionalnih in mednarodnih standardnih klasifikacij s socialnega področja, s poudarkom na klasifikacijah izobraževanja;

- sodelovanje z drugimi institucijami, ki razvijajo informacijsko-registracijske sisteme, katerih elementi so ali bi lahko bile klasifikacije s področja socialnih statistik, da bi zagotovili in organizirali neposredno primerljive podatke;

- spremljanje in soglasno umeščanje vsebinsko novih pojavov – kategorij, kot so na primer nacionalne poklicne kvalifikacije, v klasifikacijske sisteme;

- nadaljevanje dela pri pripravi novega sistema nacionalnih klasifikacij s področja izobraževanja (medresorno projektno delo v več aktivnostih in fazah);

- izdelovanje tehnično-operativnih klasifikacij in prevajalnikov za posamična specifična raziskovanja na področju socialnih statistik;

- posodabljanje Standardne klasifikacije poklicev (še zlasti kodirnega seznama), priprava predloga oziroma izvedba procedure za sprejetje vladne uredbe o spremembah in dopolnitvah Standardne klasifikacije poklicev.

Klasifikacije na področju ekonomskih statistik

V letu 2007 so predvidene večje spremembe glavnih klasifikacij dejavnosti (mednarodne, evropske, ameriške, nacionalne). Namen revizije je posodobiti klasifikacije glede na dejansko gospodarsko stanje ter jih čimbolj uskladiti. Priprave na revizijo so se začele že leta 2002 z analizo primerljivosti med klasifikacijami in zbiranjem predlogov za spremembe in dopolnitve. V naslednjih letih je predvidena priprava revidiranih klasifikacij dejavnosti NACE Rev. 2, ISIC Rev. 4 ter nacionalnih klasifikacij dejavnosti, ki izhajajo iz teh dveh mednarodnih standardov. Med njimi je tudi slovenska Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), ki jo bo treba prilagoditi spremenjeni evropski klasifikaciji dejavnosti. V tem okviru je treba upoštevati specifične potrebe slovenskih uporabnikov klasifikacije dejavnosti in preveriti morebitne dodatne členitve posameznih razredov.

Podobne spremembe so predvidene tudi v evropski Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA). Te bodo upoštevale spremembe klasifikacije dejavnosti. Predvidena je tudi razčlenitev storitev na področjih, kjer klasifikacija doslej ni bila dovolj podrobna.

Statistična podpora

Tako klasifikacija dejavnosti (NACE) kot klasifikacija proizvodov po dejavnosti (CPA) sta obvezna statistična standarda EU-ja, ki zagotavljata primerljivost podatkov članic. Ob vstopu v EU bodo tudi v Sloveniji uveljavljene uredbe Evropskega sveta, zato je nujno, da so slovenske klasifikacije že zdaj usklajene z evropsko zakonodajo, za kar je zadolžen Statistični urad Republike Slovenije.

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

- spremljanje akcij EU-ja v zvezi z revizijo klasifikacij dejavnosti in proizvodov;

- sodelovanje pri pripravi predloga za NACE Rev.2 in CPA 2007;

- priprava nacionalnih različic teh klasifikacij ter dodatnih pojasnil postavk;

- priprava ustreznih publikacij;

- revizija klasifikacij in šifrantov, ki so povezani z osnovnima klasifikacijama SKD in CPA;

- spremljanje drugih akcij s področja ekonomskih klasifikacij ter

- skrb za usklajenost slovenskih ekonomskih klasifikacij z evropskimi in mednarodnimi standardi.

Kombinirana nomenklatura

Kombinirana nomenklatura (KN) je evropska nomenklatura blaga, ki se v osnovi uporablja kot carinska klasifikacija, obenem pa služi tudi za potrebe statistike zunanje trgovine. Uvedena je bila leta 1988, ko so opustili do tedaj veljavni klasifikaciji CCT (Common Customs Tariff – za carinske potrebe) in NIMEXE (Nomenclature for Import and Export of European Community – za statistične potrebe). Osnovo ima v mednarodni klasifikaciji HS (Harmonised System – Harmonizirani sistem nazivov in šifriranja blaga), ki se danes uporablja v več kot 180 državah sveta in carinskih unijah (98% svetovne trgovine). HS je sledil tehnološkemu razvoju in spremembam v mednarodnih trgovinskih tokovih s spremembami in dopolnitvami v letih 1992, 1996 in 2002, naslednja sprememba pa je predvidena v letu 2007. Slovenija je uvedla KN 1. januarja 1996 ob harmonizaciji nacionalne carinske zakonodaje z evropsko in ob uvedbi enotne carinske listine. Ustanova, ki je odgovorna za nacionalno različico KN-ja, je Ministrstvo za gospodarstvo. V okviru MG-ja deluje Komisija za KN s člani iz različnih institucij (CURS, SURS, GZS, nekatera ministrstva), ki pripravlja in usklajuje vsakoletne spremembe. Slovenija je evropski osemmestni šifri dodala nacionalno delitev (do leta 2000 eno mesto, od leta 2001 dve mesti zaradi formalne uskladitve z evropskim TARIC-om) za potrebe lastne zunanjetrgovinske politike. Kombinirana nomenklatura se spreminja vsako leto (na evropski in nacionalni ravni) v skladu z različnimi potrebami (zunanjetrgovinska politika, spremembe v blagovnih tokovih, spremembe v tehnologiji, statistične potrebe ipd.).

Statistična podpora

V EU-ju se KN uporablja v statistiki blagovne menjave s tretjimi državami (Extrastat) in v statistiki blagovne menjave med državami članicami (Intrastat). V Sloveniji se v statistiki zunanje trgovine uporablja od leta 1996, po vstopu v EU pa se bo uporabljala tudi v Intrastatu. Ker se KN uporablja tudi v statistične namene, je povezljiva s sorodnimi statističnimi klasifikacijami (SMTK, SKD oz. NACE, NIP oz. Prodcom, Klasifikacija proizvodov po dejavnosti oz. CPA, ISIC, BEC ipd.). Zaradi te povezljivosti lahko podatke iz carinskih deklaracij prikazujemo po različnih klasifikacijah, kar omogoča uporabo zunanjetrgovinskih podatkov za različne analize in različne potrebe. Vsakoletno prilagajanje zunanjetrgovinske statistike spremembam KN-ja je dokaj zahtevna in zamudna naloga, saj je treba uskladiti tako šifrant skrajšanih nazivov za potrebe avtomatske obdelave podatkov kot povezovalni šifrant med KN-jem in ostalimi klasifikacijami.

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

- v skladu z evropsko zakonodajo je treba do vstopa v EU v nacionalno različico KN uvesti še poglavje 98 (izvoz proizvodnih linij) in listo proizvodov, za katero pri Intrastatu ni treba izpolnjevati neto mase (v ostalem je nacionalni KN že skladen z evropskim);

- po vstopu v EU bo Slovenija lahko vplivala na spremembe KN-ja (statistične in carinske) prek odbora CCC (Customs Code Committee), kjer zdaj sodelujemo samo kot opazovalci;

- po vstopu v EU bo Slovenija sprejela evropski TARIC (instrument zunanjetrgovinske politike EU-ja, nadaljnja členitev KN-ja na 9. in 10. mestu). Priprave na prevzem TARIC-a so v pristojnosti MG-ja in MF-ja.

7.3. Izobraževanje statistikov

Pri strateškem razvoju programa izobraževanja statistikov bomo – poleg tekočega izobraževanja, ki ga s seboj prinaša razvoj informacijske tehnologije – širili znanje v razvoj novih metodologij, ki bodo kot posledica razvoja informacijske tehnologije obvladovale tudi zbiranje podatkov v širšem in anketiranje v ožjem smislu.

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

- utrditev osnovnih statističnih znanj (vzorčenje, anketna metodologija, povezovanje podatkov iz različnih virov, zaščita podatkov ipd.), kar bo potekalo v okviru programa notranjega izobraževanja na SURS-u. Udeleženci notranjega izobraževanja so tako uslužbenci SURS-a kot tudi uslužbenci pooblaščenih izvajalcev;

- osvajanje in uporaba novih metodologij (npr. metode imputacije, ki uporabljajo visoko razvito informacijsko tehnologijo ter veliko razpoložljivost administrativno povezanih baz; razvoj vprašalnikov za elektronsko in spletno anketiranje ipd.), kar bo potekalo delno prek mednarodnih institucij, delno pa tudi v okviru programa internega izobraževanja na SURS-u,

- organiziranje delavnic, ki se jih bodo udeleževali uslužbenci SURS-a in pooblaščenih izvajalcev: z izmenjavo mnenj in izkušenj bomo poskušali doseči širitev t. i. sedanjih dobrih praks (current-best-practice) metod na različne izdelke;

- sprotno sledenje potrebam po znanju zaradi razvoja informacijske tehnologije;

- priprava ustreznih učbenikov v programu internega izobraževanja, ki bodo na voljo na intranetu vsem zaposlenim na SURS-u, prek interneta pa tudi zaposlenim pooblaščenih izvajalcev, kar bo vsem zainteresiranim omogočilo pregled različnih razvojnih metodoloških novosti in transparenten pogled trenutnih praks zbiranja, obdelave in analize podatkov, s čimer bi se lahko približali t. i. current-best-practice metodam.

7.4. Infrastrukturne storitve in storitve informacijske tehnologije

Pri strateškem razvoju v naslednjem obdobju je nujna razbremenitev poročevalskih enot pri posredovanju podatkov, večja prilagoditev potrebam uporabnikov ter standardizacija postopkov arhiviranja obsežnega statističnega gradiva. Razvoj infrastrukturnih storitev v okviru slovenske državne statistike bo do konca leta 2007 podpiral predvsem:

- elektronsko posredovanje podatkov in storitev zunanjim uporabnikom,

- nadaljnje uvajanje elektronskega poročanja ter

- standardizacijo elektronskega arhiviranja.

Pri tem bo treba zagotaviti nemoten potek statističnega procesa dela, ki naj ga povezujejo ustrezni metapodatki ter (standardizirani) postopki v t. i. "metadata driven process". Razvoj in uvedba predlaganih infrastrukturnih storitev bo pomenila pomembno izboljšavo obstoječega procesa dela, prispevala k večji ažurnosti, kakovosti ter uporabi statističnih podatkov, obenem pa povečala varnost arhiviranega gradiva.

7.5. Diseminacijska politika

SURS si pri diseminaciji podatkov še posebej prizadeva biti prijazna ustanova do vseh uporabnikov doma in v tujini. Prilagajal jo bo različnim oblikam in potrebam uporabnikov. Določil je glavne strateške cilje:

- enak dostop do statističnih rezultatov,

- strokovnost,

- preglednost,

- prijaznost do uporabnikov,

- izboljšan dostop do statističnih podatkov in informacij prek spleta,

- izdajanje publikacij v čim večjem obsegu dvojezično, v slovenščini in angleščini.

Mednarodna diseminacija je ena od osnovnih nalog urada. Kadar diseminirajo podatke mednarodnim organizacijam druge institucije, ima tudi vlogo koordinatorja.

Zahteve po pravočasnosti statističnih podatkov, predvsem kratkoročnih statistik, naraščajo tako na področju ekonomskih kot tudi drugih statistik. To je možno uresničiti s pravočasnim odzivom poročevalskih enot, z uporabo sekundarnih virov in izboljšanjem delovnih postopkov znotraj SURS-a.

Urad pripravlja napoved objav za nekatere uporabnike – npr. Mednarodni denarni sklad, načrtuje pa jo za vse rezultate.

Uporabniki so trenutno razdeljeni v štiri skupine: podjetja, javni sektor, splošna javnost ter raziskovalci in univerze. Pomembne prihodnje naloge so:

- podrobnejša razdelitev uporabnikov glede na njihove specifične zahteve,

- izboljšanje izobraževanje uporabnikov,

- uvajanje rednega merjenja njihovega zadovoljstva s kakovostjo podatkov in storitev.

7.6. Registri

SURS oblikuje, vodi in vzdržuje svoje statistične registre s povezovanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov s podatki, zbranimi s programom statističnih raziskovanj.

Statistični poslovni register

Izhajajoč iz potreb statističnih raziskovanj, sodi vzpostavitev in vodenje statističnega poslovnega registra (SPR) med prednostne naloge srednjeročnega programa državne statistike. Ustanovitev in vodenje SPR-ja v skladu z evropskimi predpisi in metodologijo dopolnjuje dolgoročne cilje delovanja državne statistike. Vzpostavitev in vodenje SPR-ja sta pomembna pogoja za učinkovito izkazovanje, obdelovanje, povezovanje in vključevanje različnih statističnih in drugih podatkov, ki jih zbirajo in uporabljajo pooblaščeni izvajalci državne statistike.

Statistični poslovni register bo kot evropsko harmonizirana zbirka podatkov o poslovnih subjektih in podatkovna podpora delovanja statističnega sistema:

- olajšal izdelavo statističnih adresarjev,

- poenotil postopke in opredelitve za enote statističnega opazovanja,

- pokrival potrebe zbiranja statističnih podatkov o poslovnih subjektih za namene državne statistike,

- zagotovil zanesljivost, objektivnost in preglednost izkazovanja statističnih podatkov,

- povečeval učinkovitost postopkov pri organizaciji in izvedbi statističnih raziskovanj,

- olajšal uvajanje novih tehnologij pri zbiranju, obdelovanju in izkazovanju statističnih podatkov,

- podpiral nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike v RS,

- omogočil mednarodne primerjave in povezave statističnih podatkov,

- olajšal spremljanje demografije poslovnih subjektov,

- pripomogel k uspešnejši tranziciji in mednarodni povezavi slovenske statistike in

- z identifikacijsko številko omogočil povezovanje statističnih podatkov z drugimi administrativnimi viri.

Za uresničitev teh nalog bo treba ustvariti ustrezne metodološke, organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje.

Statistični register delovno aktivnega prebivalstva

Za uspešno vodenje socialne in ekonomske politike države ter za pravočasno in učinkovito poseganje na trg dela so potrebni hitri, pravočasni in zanesljivi podatki. Pritisk poročevalskih enot po zmanjšanju obveznosti do poročanja narekuje nove metode zbiranja podatkov oziroma uporabo obstoječih administrativnih in statističnih virov. V ta namen na uradu že več let vzdržujemo Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, ki je bogat vir podatkov o demografskih in zaposlitvenih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih oseb. Z enoličnimi identifikatorji za osebe in poslovne subjekte omogoča povezovanje z drugimi statističnimi in administrativnimi viri. V naslednjem obdobju je potrebna metodološka in tehnična posodobitev registra.

Podatki statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva kot statistična podpora omogočajo:

- ugotavljanje gibanja in strukture delovno aktivnega prebivalstva,

- ugotavljanje delovnih migracij,

- longitudinalno analizo trga dela,

- s podatki o brezposelnih osebah analizo prehodov med zaposlitvenimi statusi,

- s podatki izobraževanja analizo prehodov med izobraževanjem in trgom dela,

- s podatki prejemkov iz dela analizo strukture plače,

- dopolnilni vir drugim statističnim raziskovanjem,

- osnovo za vzpostavitev drugih statističnih registrov,

- primerljivost statističnih podatkov z drugimi državami z uporabo mednarodno primerljivih klasifikacij.

Za uresničevanje teh nalog je treba ustvariti ustrezne tehnične, metodološke in organizacijske pogoje.

7.7. Varstvo podatkov in statistična zaupnost

Pri zaščiti podatkov pri diseminaciji bodo SURS in pooblaščeni izvajalci statističnega programa v prihodnjem obdobju upoštevali naslednja pravila:

- Pred objavo tabel in mikropodatkov se ti ščitijo z ustreznimi programskimi paketi. Noben statistični podatek, ki ga je možno identificirati, torej pripisati določeni enoti opazovanja, ne sme biti na voljo javnosti zunaj SURS-a oziroma pooblaščenih izvajalcev. Zunaj SURS-a oziroma pooblaščenih izvajalcev so lahko od posamičnih podatkov na voljo samo deindividualizirani, tako imenovani mikropodatki.

- Posamične celice v tabelah, ki kažejo, kako se opazovani posamezniki razporejajo po svojih določenih znakih, morajo vsebovati najmanj naslednje število enot:

- pri najbolj občutljivih znakih (vera, nacionalnost in podobno) najmanj 10 enot,

- pri občutljivih znakih (dohodki) najmanj 3 enote,

- pri najmanj občutljivih znakih (demografski) ni omejitve in se lahko prikazujejo tudi celice z eno samo enoto.

Za statistično zaščito podatkov pred razkritjem bomo uporabljali programske pakete, ki so na voljo v Evropski uniji in jih države članice prav tako uporabljajo. Ker je zaščita pred razkritjem področje, kjer se nove metode hitro razvijajo, bomo v obdobju 2003–2007 sledili novim metodologijam in z njimi povezanim programskim paketom.

7.8. PODROČJA EKONOMSKIH, DEMOGRAFSKIH IN SOCIALNIH POLITIK, POLITIK NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER POTREBNA STATISTIČNA PODPORA

RAZDELITEV STATISTIČNE VSEBINE (11)

Preglednica razdelitve statistične vsebine &fbco;binary entityId="65f174ff-e389-42e2-bd04-82315384d279" type="pdf"&fbcc;

Politika

Politika je povzetek nacionalnih (12) in mednarodnih (13) statističnih zahtev z vidika političnih potreb. Te potrebe so razdeljene na 24 naslovov, ki pokrivajo politike Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj.

Poglavje in področje

Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine. SPSR in LPSR sta sestavljena iz poglavij in področij, ki so povzeta po Statistical Requirements Compendium, 2002 in Community Statistical Programme 2003–2007, Commission of the European Communities, Brussels, 28. 11. 2001.

Modul

Modul je zaokrožena vsebina statistik, ki pokriva en del politik. Uresničuje se s sekundarnimi viri (registri), primarnimi viri (statistična raziskovanja) ter internimi inputi (ekonomske statistike kot input v nacionalne račune) (14). Razdelitev vsebine je tako kot za poglavja in področja povzeta po Statistical Requirements Compendium in Community Statistical Programme, dodani pa so moduli za uresničitev posebnih nacionalnih potreb.

Statistično raziskovanje

Statistično raziskovanje zajema imensko poimenovana raziskovanja, uresničena ne le s primarnim zbiranjem podatkov, pač pa tudi s sekundarnimi viri in internimi inputi. Poleg tega zajema tudi vsebine, ki nimajo neposrednih raziskovanj, so pa pomembne za uresničitev statističnega programa.

Razvojne naloge

Razvojne naloge so del "Statističnega raziskovanja" (področje 22), kot statistična raziskovanja pa so strukturirane na enak način, kot to velja za redne naloge LPSR-ja.

I. PROST PRETOK BLAGA

Vsebina politike

Uresničitev svoboščin, kot so prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, omogoča, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. Podjetja lahko izdelujejo in prodajajo svoje izdelke skladno s sistemom svobodne konkurence v državi članici, v kateri so zanje najbolj ugodni pogoji. Podjetja se lahko ustanavljajo na skupnem trgu, kjerkoli želijo, in črpajo številna sredstva kapitala, ki obstajajo v vsaki državi članici. Ključni problem Slovenije je sposobnost ocene posledic sprejetja acquis v luči implementacijske sposobnosti podjetij. Kljub intenzivnemu prizadevanju, da bi podjetniški sektor čimbolj aktivno vključili v identifikacijo potencialnih problemov implementacije acquis, je naloga zelo zahtevna(15).

Potrošniki imajo prosto izbiro proizvodov boljše kakovosti in/ali proizvodov po nizkih cenah, izdelanih v državah članicah. Delavci imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje, ter imajo tako večje ugodnosti zaradi boljših delovnih pogojev in plač.

Na področju carinskih predpisov, mednarodnega carinskega sodelovanja in administrativne usposobljenosti bo potrebna ustrezna tehnična adaptacija za učinkovito spremljanje in izvajanje evropskih predpisov in izmenjavo informacij.

Glavne vsebine CSP-ja (16): Ko je leta 1993 začel veljati enotni trg, je bil uveden sistem za statistično merjenje trgovine z blagom med državami članicami (Intrastat), ki zagotavlja podrobno statistiko o trgovini znotraj Skupnosti, primerljivo s statistiko o trgovini Skupnosti s tretjimi državami. Sistem se bo še naprej prilagajal zakonodajnim reformam, treba pa bi ga bilo tudi poenostaviti. Treba bo izboljšati zanesljivost statistike uvoznih in izvoznih cen, da bo merjenje notranje konkurenčnosti izdelkov Skupnosti bolj učinkovito.

Posledice predvidenega prehoda na enotni sistem DDV-ja bodo morale biti analizirane na podlagi vrednotenja statističnih in administrativnih virov. Prednost bosta imela vzdrževanje povezave s sistemom DDV-ja in uporaba poslovnih registrov.

Statistična podpora politiki

V EU-ju se statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zbirajo, obdelujejo in diseminirajo v okviru t. i. sistema Intrastat, ki sloni na statističnem obrazcu, podobnem enotni carinski listini, in povezavi z davčnimi podatki. Sistem Intrastat je bil formalno uveden 1. januarja 1993, ko je začel veljati enotni trg, ukinjene so bile meje in carinske formalnosti znotraj EU-ja, s tem pa je izpadel tudi administrativni vir podatkov za blagovno menjavo znotraj Skupnosti – carinska deklaracija.

Priprave na harmonizacijo z evropsko zakonodajo za Intrastat – le-ta v praksi pomeni vzpostavitev nacionalnih sistemov Intrastat v državah kandidatkah – potekajo v okviru različnih programov Phare pod vodstvom Eurostata že od druge polovice leta 2000, praktična implementacija pa je načrtovana v obdobju 2002–2003 v okviru Širitvenega projekta za statistiko zunanje trgovine. Eurostat posveča temu projektu izjemno pozornost in vsestransko podporo, saj velja Intrastat za eno izmed najbolj kompleksnih in obsežnih statističnih raziskovanj v državah članicah, statistični podatki o blagovni menjavi pa so nepogrešljiva podpora vodenju gospodarske in denarne politike Skupnosti.

Po vzoru nekaterih držav članic, kjer si delo v zvezi z Intrastatom delita nacionalni statistični urad in carinska ali davčna uprava, sta se v Sloveniji o delitvi dela dogovorila SURS in CURS (dogovor podpisan maja 2002). Tretja institucija, ki je posredno vpletena v vzpostavitev nacionalnega Intrastata, je DURS. Le-ta bo moral najkasneje ob vstopu v EU začeti pošiljati Statističnemu uradu podatke o vrednosti blagovne menjave znotraj Skupnosti na ravni identifikacije podjetja. Omenjena obveznost nacionalne davčne uprave do nacionalne institucije, odgovorne za Intrastat, je predpisana v evropskih uredbah za statistiko blagovne menjave med državami članicami, saj so davčni podatki (po ukinitvi carinskih deklaracij) edini vir za ugotavljanje, katera podjetja trgujejo znotraj Skupnosti.

Preglednica 1: Povezava politike Prost pretok blaga s področji statistik

&fbco;binary entityId="c2835a69-a681-46c3-98f4-3654fbaa3600" type="jpg"&fbcc;

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

V skladu s cilji Širitvenega projekta za statistiko zunanje trgovine (formalno se trajanje projekta razteza od prvega četrtletja 2002 do konca avgusta 2003) in dogovorom o delitvi dela s Carinsko upravo bo do konca 2003 vzpostavljen prototip nacionalnega sistema Intrastat, ki bo ob vstopu v EU sposoben zaživeti kot redno mesečno statistično raziskovanje. To pomeni, da je treba iz vsebinskega, tehničnega in organizacijskega vidika zgraditi celotno procesno verigo podatkov, ki bo omogočala hiter zajem podatkov, učinkovite kontrole in popravljanje podatkov, dobro sodelovanje s poročevalskimi enotami, redno zagotavljanje davčnih podatkov, potrebnih za izvajanje Intrastata (Davčna uprava), in diseminacijo mesečnih podatkov o blagovni menjavi za domače, evropske in mednarodne potrebe.

Po vstopu v EU bomo sistem še naprej izboljševali in nadgrajevali (metodološko, tehnično in operativno) na podlagi analiz rezultatov poskusnega in rednega raziskovanja. Še naprej bo treba izobraževati in obveščati podjetja, da bi zagotovili čim boljšo kakovost podatkov. Zaradi drugega vira podatkov in nekoliko drugačnih metodoloških osnov, kot jih ima klasična zunanjetrgovinska statistika, velikega števila podatkov in njihovih povezav z davčnimi podatki, kakovost Intrastatovih podatkov v državah članicah še vedno ni povsem zadovoljiva. Pričakovati je, da se bodo s podobnimi težavami spopadale tudi nove članice. Podatke iz obstoječe klasične zunanjetrgovinske statistike in podatke iz sistema Intrastat bo treba povezati v vsebinsko celoto, kar predpostavlja vpeljavo nekaterih novih metodoloških rešitev in revizijo diseminacije statistike zunanje trgovine. Upoštevati bo treba tudi dodatne spremembe evropske zakonodaje za statistiko blagovne menjave med državami članicami, ki jih EU načrtuje za 2005.

Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

Sodelujoče institucije: Carinska uprava RS, Davčna uprava RS, Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije.

II. KMETIJSTVO (vključno z ribištvom)

Vsebina politike

Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, temveč prek kmetijstva potekata tudi socialna in okoljska komponenta razvoja. V Sloveniji so naravne razmere za kmetijstvo relativno neugodne (17), kar omejuje proizvodne možnosti, znižuje učinkovitost in zvišuje proizvodne stroške. Osnovna naloga kmetijske strukturne politike je izboljšati učinkovitost in konkurenčnost kmetijstva in s tem tudi povečati prihodek kmetijskih gospodarstev kot subjektov kmetijske proizvodnje (18).

Program kmetijskih reform je razdeljen na tri področja: (i) kmetijske strukture (oblikovanje gospodarsko močnejših in razvojno perspektivnejših kmetijskih gospodarstev), (ii) živilskopredelovalno industrijo (podpore za posodobitev dejavnosti) in (iii) celostni razvoj podeželja (spremembe pri prostorskem urejanju, podpore ekonomskemu povečevanju raznovrstnosti (19) in inovativni ukrepi za razvoj podeželskih gospodarstev) (20).

Na podlagi Programa razvoja podeželja 2000–2006 je Slovenija leta 2002 začela črpati predpristopno pomoč EU-ja. Slovensko kmetijstvo in podeželje bosta od EU-ja dobila le minimalna finančna sredstva, saj je Evropska komisija od skupaj 520 milijonov letnih sredstev SAPARD-a (21) Sloveniji na podlagi meril namenila le 1% razpoložljivih sredstev. V sedmih letih naj bi Slovenija od EU-ja prejela skupno 45,1 milijona evrov, kar predstavlja 28,9% predvidenih celotnih stroškov za izvedbo programa.

Program prestrukturiranja kmetijstva je podkrepljen tudi s sorazmerno velikimi državnimi pomočmi (v letu 2000 45,9% vseh pomoči) (22).

V pogajalskem procesu je Slovenija glede določitve vinorodnih območij utemeljevala uvrstitev celotnega vinorodnega območja v vinorodno cono B (23) s klimatskimi in proizvodnimi značilnostmi pridelave grozdja in vina, ki so bili razlog, da je ureditev enoloških postopkov v Sloveniji tradicionalno urejena v skladu z zahtevami pravnega reda EU-ja, ki velja za območja, uvrščena v vinorodno cono B (24).

Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Gozdovi imajo pri oblikovanju okolja velik pomen, zato je pomembno spremljanje stanja in usmerjanje razvoja gozdov (25).

Morsko ribištvo v RS je omejeno na slovenske teritorialne vode (okoli 4,5 navtične milje od obale) in odprte mednarodne vode Jadrana od razglasitve samostojnosti. Teritorialne vode obsegajo okoli 180 km2 in segajo do teritorialnih voda Republike Italije in Republike Hrvaške.

Slovenski ribiči lahko ulovijo 1.500 ton malih plavih rib na leto v hrvaških teritorialnih vodah. Omejitve ribolovnega območja po osamosvojitvi so privedle do nesorazmerja med obstoječimi ribolovnimi fondi in številom ribičev ter sredstev za ribolov. Sladkovodni ribolov se izvaja samo kot športni ribolov, ker slovenske vode ne bi prenesle gospodarskega ribolova (26).

V letu 2001 se je začel izvajati Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP). V njegovem okviru je sprejetih 23 ukrepov, ki jih RS v predpristopnem obdobju postopno vključuje v izvajanje. Vsako leto se povečuje število in obseg ukrepov. V letu 2002 poteka 12 ukrepov, ki so združeni v sklopih: zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na okolje, ohranjanje tradicionalne kmetijske krajine, upravljanje območij s posebnimi naravnimi omejitvami ter izobraževanje in promocija (27).

Glavne vsebine CSP-ja: posebna pozornost bo namenjena okoljski razsežnosti, s tem da se razvija statistika, ki je potrebna za analizo medsebojne povezave med kmetijstvom in okoljem, vključno z izboljšanjem statistike o uporabi gnojil in pesticidov, organskem kmetovanju in akcijah za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in kmečkega naravnega okolja.

CAP (skupna kmetijska politika) se lahko spremeni zaradi reform, ki bodo posledica "Agende 2000". Nadaljevalo se bo delo na področju kazalnikov povezovanja in vključevanja okoljskih zadev v CAP in operativnih kazalnikov podeželja. Pozornost bo namenjena tudi naraščajočim potrebam po informacijah iz potrošniških vidikov in vidikov blaginje kmetijstva in statistični podpori kmečkega razvoja v CAP-u.

Na področju gozdarstva se načrtujejo izboljšave pri razvoju specifičnih kazalnikov, potrebnih za upravljanje okolja in trajnostnega upravljanja gozdov. Treba je razviti informacije o trajnostnem upravljanju industrij, ki uporabljajo les, pri čemer bo treba upoštevati posledice Bonskega dogovora v smislu Sporazuma iz Kyota.

Na področju ribištva se večajo zahteve po podatkih o parametrih za ocenjevanje socialnega in gospodarskega položaja, nastalih zaradi omejevanja dejavnosti ribiških plovil in zmanjševanja ribiške flote.

Statistična podpora politiki

Republika Slovenija je v letu 2000 izvedla popis kmetijskih gospodarstev. Popisi so osnova za analizo strukturnih sprememb na nacionalni in regionalni ravni. Hkrati so zelo pomembni za ostala statistična raziskovanja, ki se izvajajo v času med enim in drugim popisom, ker se podatki uporabljajo kot osnova za izbor vzorcev. Popis je tudi podlaga za vzpostavitev administrativnega registra kmetij.

V prihodnje bo pomemben administrativni vir za kmetijske statistike Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS – Integrated Administrative and Control System). IACS podpira izplačila subvencij kmetom in intervencije na trgu v skupni kmetijski politiki EU-ja (CAP). Vendar pa je pomanjkljivost IACS-ja, da ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za statistični namen in ne vključuje kmetijskih gospodarstev, ki ne prosijo za subvencije.

Reforma skupne kmetijske politike (CAP – Common Agricultural Policy), ki je v pripravah, bo namenila posebno pozornost varovanju okolja in trajnostnemu gospodarjenju na vseh področjih. Poudarjeno bo vzdrževanje okoljskih funkcij kmetijstva in izogibanje negativnim vplivom kmetijstva na okolje. Zato bodo pomen pridobili statistični podatki o kakovosti vode in zraka, rabi zemljišč in drugih naravnih virov, upravljanju odpadkov, hrupu, favni, flori in biotopih.

V letih 2003–2007 bodo izvedeni trije kmetijski vzorčni strukturni popisi (2003, 2005, 2007) in prvi od treh (v letu 2003) bo posebej pomemben z vidika spremljanja novih okoljskih značilnosti.

Preglednica 2: Povezava politike Kmetijstvo (vključno z ribištvom) s področji statistik

&fbco;binary entityId="57fa28d6-11fe-4338-bdbd-f062f4a09de8" type="jpg"&fbcc;

Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007

- uporaba vseh razpoložljivih administrativnih podatkovnih virov za statistični namen;