Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 36-1251/2005, stran 3349 DATUM OBJAVE: 8.4.2005

RS 36-1251/2005

1251. Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili
Na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ), izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik v skladu z:

-

Direktivo Komisije 1993/10/EGS z dne 15. marca 1993 o materialih in izdelkih iz regenerirane celulozne folije, namenjenih za stik z živili (UL L št. 93 z dne 17. 4. 1993, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1993/10/EGS);

-

Direktivo Komisije 2002/72/ES z dne 6. avgusta 2002 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L št. 220 z dne 15. 8. 2002, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/72/ES);

-

Direktivo Sveta 1984/500/EGS z dne 15. oktobra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na keramične izdelke, namenjene za stik z živili (UL L št. 277 z dne 20. 10. 1984, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1984/500/EGS);

-

Direktivo Komisije 1993/11/EGS z dne 15. marca 1993 o sproščanju N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi iz dud in tolažilnih dud iz elastomera ali gume (UL L št. 93 z dne 17. 4. 1993, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1993/11/EGS);

-

Direktivo Komisije 2002/16/ES z dne 20. februarja 2002 o uporabi nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L št. 51 z dne 22. 2. 2002, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/16/ES);

-

Direktivo Sveta 78/142/EGS z dne 30. januarja 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o materialih in izdelkih, ki vsebujejo monomere vinilklorida in so namenjeni za stik z živili (UL L št. 44 z dne 15. 2. 1978; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/142/EGS)
ureja materiale in izdelke:

-

namenjene za stik z živili,

-

ki so že prišli v stik z živili in so izdelani v ta namen,

-

za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo prišli v stik z živili ali da bodo njihove sestavine prešle v živila ob normalnih ali predvidljivih pogojih uporabe.

II. MATERIALI IN IZDELKI IZ PLASTIČNE MASE

2. člen

(1)

Med materiale in izdelke iz plastične mase se štejejo izdelki iz plastičnih mas in njihovi sestavni deli, ki kot končni izdelki prihajajo v stik z živili ali so temu namenjeni in so:

a)

sestavljeni izključno iz materialov in izdelkov iz plastičnih mas,

b)

sestavljeni iz dveh ali več plasti snovi, od katerih se vsaka sestoji izključno iz materialov iz plastičnih mas, ki so vezane med seboj z lepili ali na drug način.

(2)

Materiali in izdelki iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati zahteve iz prilog I, II, III, IV, V in VI Direktive 2002/72/ES.

3. člen

(1)

Materiali in izdelki iz plastične mase so organske makromolekularne spojine, ki se pridobivajo s polimerizacijo, polikondenzacijo, poliadicijo ali katerimkoli drugim podobnim postopkom, iz molekul z manjšo molsko maso ali s kemijsko spremembo naravnih makromolekul. Makromolekularnim spojinam se lahko dodajajo tudi druge snovi.

(2)

Med materiale in izdelke iz plastične mase ne štejejo:

a)

regenerirane celulozne folije s premazi ali brez njih v skladu z Direktivo 93/10/EGS,

b)

elastomeri ter naravne in sintetične gume,

c)

papir in lepenka, modificiran ali ne, z dodatkom polimernega materiala,

č)

površinski premazi, ki se pridobivajo iz:

-

parafinskih voskov, vključno s sintetičnimi parafinskimi voski in ali mikrokristaliničnimi voski

-

mešanice voskov iz prejšnje alinee med seboj in/ali s polimernim materialom,

d)

ionske izmenjevalne smole,

e)

silikoni.

(3)

To poglavje se ne uporablja za materiale in izdelke, sestavljene iz dveh ali več plasti, od katerih ena ali več plasti ni sestavljena izključno iz plastičnega materiala, četudi je plast, ki je namenjena za neposreden stik z živili, sestavljena izključno iz materialov iz plastične mase.

4. člen

(1)

Sestavine materialov in izdelkov iz plastične mase ne smejo migrirati v živila v količinah, ki presegajo 10 mg/ dm2 površine materiala ali izdelka (mejna vrednost celotne migracije).

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek, je mejna vrednost celotne migracije za sestavine, ki migrirajo v živilo, 60 mg/kg živila, v naslednjih primerih:

a)

pri izdelkih, kot so posode ali so podobni posodam, ali ki jih je mogoče napolniti in imajo prostornino ne manj kot 500 ml in ne več kot 10 l;

b)

pri izdelkih, ki jih je mogoče napolniti, in za katere ni možno oceniti površine v stiku z živili;

c)

pri pokrovčkih, tesnilih, zamaških ali podobnih pripomočkih za zapiranje.

5. člen

Za izdelavo materialov in izdelkov iz plastične mase se lahko uporabljajo le monomeri in druge izhodne snovi iz oddelka A Priloge II Direktive 2002/72/ES.

6. člen

(1)

Seznam aditivov, ki se lahko uporabljajo za izdelavo materialov in izdelkov iz plastične mase, skupaj z omejitvami in/ali zahtevami za njihovo uporabo, je določen v Prilogi III Direktive 2002/72/ES.

(2)

Seznami iz oddelkov A in B Priloge III Direktive 2002/72/ES še ne vključujejo naslednjih aditivov:

a)

aditivov, ki se uporabljajo le v proizvodnji:

-

površinskih premazov, ki se pridobivajo iz smol ali polimeriziranih izdelkov v tekoči obliki, prašnati ali dispergirani obliki, kakor so glazure, laki, barve,

-

epoksi smol,

-

lepil in pospeševalcev lepljenja,

-

barv za tiskanje;

b)

barvil;

c)

topil.

7. člen

(1)

Na seznam aditivov iz prejšnjega člena se lahko doda nov aditiv po tem, ko Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) oceni njegovo varnost.

(2)

Vsak, ki je zainteresiran, da se na seznam aditivov iz prejšnjega člena doda aditiv, ki je že v prometu v eni ali več državah članicah, predloži Agenciji podatke za oceno njegove varnosti.

(3)

Če med pregledom podatkov iz drugega odstavka tega člena Agencija zahteva dodatne informacije, se lahko aditiv, dokler Agencija ne izda mnenja, še naprej uporablja pod pogojem, da so podatki predloženi v roku, ki ga določi Agencija.