3347. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 8. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K o splošnem označevanju predpakiranih živil
Ta pravilnik ureja označevanje živil, ki so v prometu kot predpakirana živila (v nadaljnjem besedilu: živila) ter so brez nadaljnje predelave namenjena potrošniku in obratom javne prehrane.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila, ki se pakirajo v prisotnosti potrošnika, in za izdelke, ki jih urejajo predpisi o vinu.
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
označevanje so vse besedne označbe, blagovna znamka, zaščitna znamka, slikovne označbe ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se nahajajo na katerikoli embalaži, etiketi, dokumentu, obročku ali ovoju, ki spremlja tako živilo ali pa se nanj nanaša;
-
predpakirano živilo je vsako posamezno živilo v embalaži, v katero je vnaprej pakirano v odsotnosti kupca, ne glede na to, ali embalaža v celoti ali pa le delno obdaja živilo, vendar tako, da njegove vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli;
-
obrat javne prehrane je obrat, namenjen oskrbi potrošnika s hrano, kot so restavracija, gostinski lokal, šola, vrtec, bolnišnica in podobni večji obrati;
-
potrošnik je oseba, ki pridobi živilo za lastno uporabo, brez namena nadaljnje proizvodnje, prodaje ipd.
-
prodajalec je uvoznik, zastopnik tujega proizvajalca oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet;
-
skupno pakiranje je pakiranje, ki vsebuje dve ali več, po količini in vsebini enakih posameznih živil.
Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive, nedvoumne, čitljive in neizbrisne in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim materialom.
Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem vidnem polju. Isto vidno polje je področje, ki je vidno hkrati brez obračanja embalaže.
Za živila, ki so pakirana v embalažo, katere največja površina je manjša od 10 cm2, so lahko navedeni le podatki iz prve, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika.
Živila, ki so v skupnem pakiranju in imajo posamezno neto količino največ 100 g, so lahko označena le s podatki iz prve, tretje, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika, pod pogojem, da so ostali podatki navedeni na skupnem pakiranju.
Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika glede:
-
njegovega izvora ali porekla, sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
-
pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
-
navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Za istovrstno živilo se šteje živilo, ki je razvrščeno v isto skupino oziroma kategorijo živil, glede na njegove lastnosti.
Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za predstavitev in oglaševanje živil.
Živilo, ki je obdelano z ionizirajočimi žarki, mora biti označeno z označbo obdelano z ionizirajočimi žarki.
Če se živilo iz prejšnjega odstavka uporabi kot sestavina drugega živila, mora takšna sestavina v seznamu sestavin ali posebej vključevati navedbo obdelano z ionizirajočimi žarki.
Živilo, ki se mu uporabnost podaljša s pomočjo plinov za pakiranje, mora biti označeno z oznako pakirano v kontrolirani atmosferi.
Za označevanje živil po določbah tega pravilnika je odgovoren proizvajalec ali tisti, ki živilo pakira, ali prodajalec.
Označba živila mora vsebovati naslednje podatke:
-
ime, pod katerim se živilo prodaja (v nadaljnjem besedilu: ime živila);
-
seznam sestavin in pri sestavinah iz 17. člena tega pravilnika tudi navedbo količine;
-
pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno oziroma če so bistveni za uporabnost živila;
-
ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca;
-
državo izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živila;
-
navodilo za uporabo, kjer je to potrebno za pravilno uporabo živila;
-
vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo alkohola več kot 1,2% vol.
Ne glede na določbo prejšnjega člena se za živila, ki so v skupnem pakiranju in so namenjena prodaji na debelo ali obratom javne prehrane za nadaljnjo pripravo, predelavo ali razdelitev, lahko podatki iz prejšnjega člena navedejo na skupnem pakiranju ali v spremnih dokumentih, ki morajo biti poslani hkrati s pošiljko ali pred njo, pod pogojem, da so na skupnem pakiranju navedeni podatki iz prve, tretje, četrte in sedme alinee prejšnjega člena.
Ime živila je določeno s predpisi za posamezne skupine oziroma kategorije živil.
Če ime živila ni določeno s predpisom, ker živila ni mogoče razvrstiti v posamezno skupino oziroma kategorijo, ali pa takšnega predpisa ni, je lahko živilo označeno z:
-
imenom, ki je običajno v Republiki Sloveniji ali
-
opisnim imenom oziroma opisom njegove uporabe, če je to potrebno, da potrošnik lahko spozna njegovo pravo naravo in ga loči od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal.
Ime živila mora vsebovati tudi podatek o njegovem fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr: v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, pasteriziran, hitro zamrznjen, ipd.), kadar bi opustitev tega podatka potrošnika lahko zavedla.
Ime živila se ne more nadomestiti z blagovno znamko, zaščitno znamko ali domišljijskim imenom.
Sestavina je vsaka snov, vključno z aditivi, ki se je uporabila pri izdelavi ali pripravi živila in je še vedno prisotna v živilu, čeprav v spremenjeni obliki.
Za sestavino iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
-
sestavni deli sestavine, ki so bili med proizvodnim procesom ločeni in nato spet uvedeni v svojih prvotnih razmerjih;
-
aditivi, ki so v določenem živilu prisotni le zato, ker jih je vsebovala ena ali več sestavin tega živila (carry over), niso pa mu bili neposredno dodani, in pod pogojem, da v njem nimajo nobenega tehnološkega učinka;
-
snovi, ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;
-
snovi, ki se uporabljajo le kot topila ali kot medij za aditive ali arome.
V seznamu sestavin morajo biti vse sestavine navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso, ki je zabeležena v času njihove uporabe pri izdelavi živila (t. i. faza mešalne posode). Pred tem seznamom mora biti ustrezna navedba, ki vključuje besedo sestavine.
Ne glede na določbe iz prejšnjega člena se v seznamu sestavin:
-
morajo navesti dodana voda in hitro hlapljive snovi po vrstnem redu glede na njihovo maso v končnem živilu; količina vode, dodane kot sestavina v živilu, se izračuna tako, da se od skupne količine živila odšteje skupna količina vseh drugih uporabljenih sestavin;
-
sestavine, ki so se uporabile v zgoščeni ali posušeni obliki in so se med proizvodnjo povrnile v prvotno stanje (v nadaljnjem besedilu: obnovljene sestavine), lahko navedejo v vrstnem redu po masi, ki so jo imele pred zgoščanjem ali sušenjem;
-
v primeru zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je potrebno pred uporabo razredčiti z dodatkom vode, sestavine v razredčenem živilu lahko navedejo v padajočem vrstnem redu, pod pogojem, da se v seznam sestavin doda označba, kot je sestavine živila, pripravljenega za uporabo ali sestavine v razredčenem živilu;
-
v mešanici sadja in zelenjave, kjer sadje ali zelenjava ne prevladujeta bistveno po deležu mase oziroma se lahko le-ta spreminja, se v seznam sestavin doda označba, kot je spremenljiv delež;
-
v mešanici začimb in dišav, kjer nobena ne prevladuje bistveno po deležu mase in se lahko le-ta spreminja, se v seznam sestavin vključi označba, kot je spremenljiv delež.