ZENPP – Zakon o evropskem nalogu za prijetje...

1597. Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP)

Razglašam Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. marca 2004.

001-22-35/04

Ljubljana, dne 6. aprila 2004.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N O EVROPSKEM NALOGU ZA PRIJETJE IN PREDAJO (ZENPP)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja postopek odreditve Evropskega naloga za prijetje in predajo in postopek predaje obdolžencev ali obdolženk (v nadaljnjem besedilu: obdolženci) in obsojencev ali obsojenk (v nadaljnjem besedilu: obsojenci) med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Evropske unije ter prevoz obdolžencev in obsojencev med državami članicami Evropske unije čez ozemlje Republike Slovenije.

(2)

Glede vprašanj, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.

(3)

Republika Slovenija izvrši vsak nalog za prijetje na podlagi priznavanja odločb tujih pravosodnih organov in v skladu z določbami tega zakona.

2. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

(a)

Evropski nalog za prijetje in predajo (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice Evropske unije z namenom, da bi druga država članica Evropske unije, prijela in ji predala osebo, zoper katero namerava izvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora;

(b)

Odreditveni pravosodni organ je organ države članice Evropske unije, ki je po zakonodaji te države pristojen za odreditev naloga;

(c)

Izvršitveni pravosodni organ je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za izvedbo postopka za predajo;

(č)

Centralni pravosodni organ je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov in za vso s tem povezano uradno korespondenco;

(d)

Zahtevana oseba je posameznik ali posameznica, zoper katerega je odrejen nalog in ga je potrebno predati državi članici, ki je odredila nalog;

(e)

Predaja pomeni predajo zahtevane osebe s strani države članice drugi državi članici, ki je odredila nalog;

(f)

Tretja država je država, ki ni članica Evropske unije;

(g)

Tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec) je državljan države, ki ni država članica Evropske unije;

(h)

Načelo specialnosti pomeni, da se zahtevana oseba, ki je predana drugi državi članici, ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali predati drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.

3. člen

(1)

Odreditveni in izvršitveni pravosodni organ v Republiki Sloveniji je sodišče, pristojno za kazenske zadeve.

(2)

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojno za pomoč sodiščem in tujim pravosodnim organom v zvezi s pošiljanjem in prejemanjem nalogov ter za izvedbo postopka pridobitve dovoljenja za prevoz ali postopka izdaje dovoljenja za prevoz.

II. POSTOPEK ODREDITVE NALOGA

4. člen

(1)

Nalog se sme odrediti, če je zoper obdolženca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec ali storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec) preganja po uradni dolžnosti in je zanj v domačem kazenskem zakonu predpisana kazen zapora najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora najmanj štirih mesecev.

(2)

Nalog je pisna odredba sodišča, pred katerim teče kazenski postopek ali sodišča, ki je pristojno za izvršitev kazni.

(3)

V nalogu je potrebno navesti:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO (če gre za državljana ali državljanko – v nadaljnjem besedilu: državljan – Republike Slovenije), prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe;

b)

naziv, naslov, številka telefona, telefaksa in naslov elektronske pošte sodišča, ki je nalog izdalo;

c)

dokazilo o izvršljivi sodbi, sklepu o priporu ali drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom;

č)

zakonsko označbo kaznivega dejanja;

d)

opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, vključno s časom, krajem in obliko udeležbe zahtevane osebe;

e)

podatke o vrsti in višini izrečene kazni v primeru pravnomočne sodbe oziroma podatke o predpisani kazni;

f)

morebitne druge okoliščine kaznivega dejanja;

g)

opis predmetov ali premoženja, ki ga je potrebno zaseči.

(4)

Podrobna vsebina naloga se določi v obliki obrazca, ki ga predpiše minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za pravosodje.

5. člen

(1)

Če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča zahtevane osebe znan, pošlje sodišče nalog neposredno izvršitvenemu pravosodnemu organu, na katerega območju zahtevana oseba prebiva.

(2)

Nalog se pošlje v izvirniku, overjeni kopiji ali drugi pisni obliki, ki omogoča izvršitvenemu pravosodnemu organu preveriti verodostojnost. Nalog se lahko pošlje tudi po Interpolu ali preko sistema, ki med prenosom varuje tajnost podatkov in omogoča izvršitvenemu pravosodnemu organu preveriti verodostojnost pošiljatelja in podatkov.

(3)

Izvirnik naloga mora biti preveden v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov izvršitvene države članice ali v jezik, ki ga je določila država članica.

6. člen

(1)

Če ni znano, kateri je pristojni izvršitveni pravosodni organ, opravi sodišče poizvedbe pri ministrstvu, ki je v ta namen pristojno opraviti ustrezne poizvedbe tudi pri centralnih organih druge države članice ali preko kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže.

(2)

Če ni znano, kje se zahtevana oseba nahaja, pošlje sodišče nalog Policiji, ki postopa v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek glede izvršitve tiralice. Kopijo naloga se pošlje ministrstvu.

(3)

Zoper zahtevano osebo se lahko razpiše ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu (SIS), skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. junija 1985. Ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, opremljen s podatki iz 4. člena tega zakona, je enakovreden nalogu.

(4)

Vprašanja v zvezi s pošiljanjem in preverjanjem verodostojnosti dokumentov, sodišča rešujejo neposredno s tujimi pravosodnimi organi ali preko ministrstva. Pri tem se lahko uporabljajo sodobna tehnična sredstva, zlasti računalniško omrežje, pripomočki za prenos slike, glasu in elektronskih impulzov.

7. člen

(1)

Sodišče, ki je odredilo nalog, komunicira z izvršitvenim pravosodnim organom neposredno ali preko ministrstva.

(2)

Če je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, lahko sodišče, ki je odredilo nalog, od izvršitvenih pravosodnih organov zahteva, da se zahtevana oseba zasliši pred izvršitvenim pravosodnim organom ali zaradi zaslišanja oziroma navzočnosti na glavni obravnavi začasno premesti v Republiko Slovenijo. Zaslišanja zahtevane osebe v izvršitveni državi članici se udeleži preiskovalni sodnik ali preiskovalna sodnica (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni sodnik). Pri zaslišanju pa sta lahko navzoča državni tožilec ali državna tožilka (v nadaljnjem besedilu: državni tožilec) in zagovornik ali zagovornica (v nadaljnjem besedilu: zagovornik), razen če njuna navzočnost ni dovoljena v skladu z zakonodajo izvršitvene države članice. Preiskovalni sodnik mora na primeren način obvestiti državnega tožilca in zagovornika, kdaj in kje bo zaslišanje zahtevane osebe.

(3)

Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve določita sodišče, pred katerim teče kazenski postopek in izvršitveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki je obvezujoč za vse organe v Republiki Sloveniji.

8. člen

(1)

Osebo, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se ne sme preganjati, zoper njo se ne sme izvršiti kazen, niti se je ne sme predati drugi državi članici, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.

(2)

Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

a)

če oseba, ki je imela možnost oditi z ozemlja Republike Slovenije, tega ne stori v petinštiridesetih dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se v Republiko Slovenijo po odhodu znova vrne;

b)

če je za drugo dejanje, ki ga je oseba storila pred predajo, predpisana le denarna kazen;

c)

če se je oseba pred ali po predaji izrecno odpovedala ugodnosti načela specialnosti;

č)

če država članica, ki je osebo predala, soglaša s pregonom, izvršitvijo kazni ali predajo drugi državi članici, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je oseba storila pred predajo.

9. člen

(1)

Odpoved ugodnosti načela specialnosti poda oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji pred sodiščem, pred katerim teče kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred predajo, ali pred preiskovalnim sodnikom sodišča, pristojnega za izvršitev kazni ali za postopek predaje, zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred predajo. Predano osebo se pouči o pomenu načela specialnosti, posledicah odpovedi načelu specialnosti ter o tem, da je odpoved prostovoljna in da je ne more preklicati. Predano osebo, ki nima zagovornika, se pouči, da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri.

(2)

Pouk iz prejšnjega odstavka, odpoved ugodnosti načela specialnosti ter izjava, da je bila odpoved dana prostovoljno, se zapišejo v zapisnik. Če sodišče osebi ni dalo pouka, ali pouk ni zapisan, sodišče ne sme svoje odločbe opreti na izjavo predane osebe.

(3)

Če se oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, ne odpove ugodnosti načela specialnosti, mora sodišče zaprositi za soglasje, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo. Prošnjo poda sodišče, pred katerim teče kazenski postopek ali sodišče, pristojno za izvršitev kazni ali sodišče, pred katerim teče postopek za predajo. Prošnja se pošlje izvršitvenemu pravosodnemu organu v obliki in na način, določen v 4., 5. in 6. členu tega zakona.

10. člen

Osebo, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se ne sme izročiti tretji državi brez soglasja države članice, ki je osebo predala. Prošnjo za izdajo soglasja poda sodišče v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

III. POSTOPEK ZA PREDAJO ZAHTEVANE OSEBE

11. člen

Pogoji za predajo zahtevane osebe

(1)

Predaja je dopustna, če je odrejen nalog zaradi kaznivega dejanja, za katero je v odreditveni državi članici predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora najmanj štiri mesece in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).

(2)

Predaja je dopustna tudi, če ni izpolnjen pogoj dvojne kaznivosti, če je odreditveni pravosodni organ odredil nalog zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen odvzema prostosti najmanj tri leta in je po pravu odreditvene države članice opredeljeno kot eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:

-

pripadnost kriminalni združbi;

-

terorizem;

-

trgovina z ljudmi;

-

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija;

-

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami;

-

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in eksplozivi;

-

korupcija;

-

goljufija, vključno s tistimi, ki ogrožajo finančne interese Evropske unije v smislu Konvencije o varovanju finančnih interesov Evropske unije z dne 26. 7. 1995;

-

pranje denarja;

-

ponarejanje denarja, vključno z evrom;

-

kazniva dejanja, storjena z uporabo računalniškega sistema;

-

kazniva dejanja storjena zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

-

omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi;

-

umor in povzročitev hude telesne poškodbe;

-

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi;

-

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti, jemanje talcev ali talk;

-

rasizem in ksenofobija;

-

rop v skupini ali oborožen rop;

-

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli;

-

izsiljevanje v skupini ali z uporabo orožja ali nevarnega orodja;

-

ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov;

-

ponarejanje in promet z uradnimi dokumenti;