2809. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
Razglašam zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR)
Ta zakon predpisuje pogoje za pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin: žit, krmnih rastlin, krompirja, pese, oljnic in predivnic, zelenjadnic, sadnih in okrasnih rastlin, vinske trte in hmelja (v nadaljnjem besedilu: semenski material kmetijskih rastlin); določa obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, uvozom in trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin; predpisuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in način zagotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami; ureja vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo ter vzdrževanje sort, ki so vpisane v sortno listo, posebno preizkušanje sort kmetijskih rastlin za opisno sortno listo; ureja pridobivanje, izmenjavo podatkov in povezovanje podatkov v informacijski sistem; določa dejavnost javne službe na področju semenarstva, izvajalce javne službe, nosilca javnega pooblastila, imenovanje laboratorijev, izvajalcev preizkušanja sort in hrambe standardnih vzorcev in inšpekcijsko nadzorstvo.
Namen tega zakona je zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala kmetijskih rastlin zaradi pospeševanja gospodarne kmetijske pridelave, ohranjanja okolja in varstva potrošnikov.
(1)
Ta zakon se lahko ne glede na določbo 1. člena tega zakona uporablja tudi za semenski material drugih vrst rastlin, če se trži z namenom uporabe v kmetijski pridelavi.
(2)
Ta zakon se ne uporablja za semenski material kmetijskih rastlin, namenjenih izvozu ali ponovnemu izvozu, kolikor ni s tem zakonom drugače predpisano.
(3)
Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše vrste kmetijskih rastlin iz 1. člena tega zakona. Druge vrste rastlin iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Semenski material kmetijskih rastlin so seme, cele rastline ali deli teh rastlin (gomolji, čebulice, korenike, potaknjenci, poganjki, podlage, cepiči in drugi), če so namenjeni za:
-
razmnoževanje in ponovno pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin ali
-
setev ali sajenje za pridelavo kmetijskih rastlin.
2.
Partija je število ali količina semenskega materiala kmetijskih rastlin iste vrste, sorte oziroma kategorije, ki je razpoznavna po izvoru ter izenačena po kakovosti in homogenosti sestave.
3.
Sorta je skupina rastlin znotraj najnižje botanične razvrstitve, če jo je mogoče:
-
določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
-
razločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od izraženih lastnosti in
-
obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.
4.
Kategorija semenskega materiala kmetijskih rastlin je določena stopnja kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin.
5.
Kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin določajo sortna ali vrstna pristnost in čistost, zdravstveno stanje in druga merila kakovosti, zlasti kalivost, čistota in vlaga semena, primernost semenskega materiala kmetijskih rastlin za setev, sajenje ali razmnoževanje in drugo.
6.
Dobavitelj semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti dobavitelja).
7.
Mesto pridelave je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota (vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo), kjer se opravljajo dejavnosti dobavitelja.
8.
Pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin je pridobivanje semenskega materiala kmetijskih rastlin z razmnoževanjem oziroma z drugimi postopki, ki so splošno uveljavljeni za posamezno vrsto kmetijskih rastlin.
9.
Priprava semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg so postopki, s katerimi se semenski material kmetijskih rastlin pripravi za trg (sušenje, čiščenje, sortiranje, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi ali kemikalijami, pakiranje in označevanje ter drugi).
10.
Trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin je prodaja, dobava ali distribucija semenskega materiala tretji osebi proti plačilu ali brezplačno, ponujanje semenskega materiala v prodajo, skladiščenje semenskega materiala oziroma vsako razpolaganje s semenskim materialom z namenom trženja.
11.
Uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin je prepustitev semenskega materiala kmetijskih rastlin v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.
II. DOBAVITELJI SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN
5. člen
(register dobaviteljev)
(1)
S pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.
(2)
V register dobaviteljev se vpišejo dobavitelji, ki dejavnosti dobavitelja opravljajo na območju Republike Slovenije in so:
-
pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja,
-
fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnosti dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu,
-
tuja podjetja, ki opravljajo dejavnosti dobavitelja preko podružnice,
-
tuje pravne in fizične osebe, če to določajo mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(3)
Dobavitelji iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo v register dobaviteljev, če zagotovijo strokovno usposobljeno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti in ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.
(4)
Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe iz prejšnjega odstavka.
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena vpis v register dobaviteljev ni obvezen za dobavitelje:
-
ki so majhni pridelovalci semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin in katerih celotna pridelava tega semenskega materiala je namenjena za samooskrbo ali za prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega semenskega materiala in ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo kmetijskih rastlin;
-
ki se ukvarjajo izključno z distribucijo in prodajo semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin v izvirnem pakiranju.
(2)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin, za katere velja izjema iz prve alinee prejšnjega odstavka, vrste kmetijskih rastlin, za katere velja izjema iz druge alinee prejšnjega odstavka, ter kriterije za določitev majhnih pridelovalcev in lokalnega trga.
7. člen
(vpis v register dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vzpostavi in vodi Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: Uprava), ki je organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Dobavitelji iz drugega odstavka 5. člena tega zakona vložijo vlogo za vpis v register dobaviteljev na predpisanem obrazcu pri Upravi. Vloga vsebuje zlasti:
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko,
-
navedbo dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin,
-
podatke o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o objektih za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin,
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, enotno matično številko občana, davčno številko.
(3)
Če dobavitelj opravlja dejavnosti dobavitelja na različnih mestih pridelave, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka za vsako posamezno mesto pridelave.
(4)
Uprava odloči o vpisu v register dobaviteljev z odločbo. Ob vpisu dodeli Uprava dobavitelju neponovljivo registrsko številko.
(5)
Dobavitelj mora priglasiti Upravi vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev, najkasneje v 30 dneh od spremembe.
(6)
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.
8. člen
(izbris dobaviteljev iz registra dobaviteljev)
(1)
Uprava izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:
-
na predlog dobavitelja, po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnosti dobavitelja,
-
na predlog inšpektorja, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona oziroma da dobavitelj več kot dvakrat ni izvršil ukrepov, ki mu jih je inšpektor odredil pri izvajanju nadzora.
(2)
O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči Uprava z odločbo.
9. člen
(vsebina in vodenje registra dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko;
-
o dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin;
-
o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o lokaciji objektov za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin;
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, enotno matično številko občana, davčno številko.
(2)
Uprava lahko vodi register dobaviteljev v elektronski obliki.
(3)
Uprava mora hraniti listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah še najmanj tri leta po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.
(4)
Podatki iz registra dobaviteljev so javni.
(5)
Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev.
III. ZAHTEVE ZA SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN
10. člen
(zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona se lahko trži, če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2)
Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti.
(3)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin mora biti na trgu v partijah. Pakiran in označen mora biti na predpisan način in tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(5)
Semenski material kmetijskih rastlin, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali ki vsebujejo GSO, mora poleg zahtev iz tega člena izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo ravnanje z GSO, in biti dodatno označen kot GSO.
(6)
Če je semenski material kmetijskih rastlin tretiran s kemikalijami ali fitofarmacevtskimi sredstvi, morata biti kemikalija ali fitofarmacevtsko sredstvo označena na predpisan način.
(7)
Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži le, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo izpolnjevanje zahtev iz prvega in tretjega odstavka tega člena uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s tem zakonom.
(8)
Minister predpiše za posamezno vrsto kmetijskih rastlin:
-
kategorije semenskega materiala ter za posamezno kategorijo podrobnejše zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti, ali minimalne zahteve glede kakovosti, če za semenski material kategorija ni predpisana,
-
zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala,
-
največje število ali količino semenskega materiala v partiji,
-
kdaj se šteje, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(9)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka tega člena, katerih semenski material se lahko trži le, če je uradno potrjen.
11. člen
(dobava ne dokončno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko z namenom, da se semenski material kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka prejšnjega člena pripravi za trg, dobavi drugemu dobavitelju tudi ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo uradno ugotovljeno, da glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, in če je označen na predpisan način.
(2)
Minister predpiše zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka tega člena in način označevanja.
12. člen
(zahteve glede sorte)
(1)
Če je za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin v zahtevah iz 10. člena tega zakona predpisana zahteva glede sortne pristnosti in čistosti, se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži, če izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega zakona in je označen z imenom sorte.
(2)
Sorta iz prejšnjega odstavka mora biti vpisana v sortno listo ali zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja varstvo novih sort rastlin, ali splošno znana v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona ali vpisana v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona.
(3)
Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se sme semenski material iz prvega odstavka tega člena tržiti le, če je sorta vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom.
(4)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin, pri katerih mora biti sorta obvezno vpisana v sortno listo.
13. člen
(izjema glede sorte)
(1)
Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena lahko Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli trženje semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa sorte v sortno listo, vendar največ do predpisane količine.
(2)
V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:
-
ime, priimek in naslov ali firmo in sedež,
-
vrsto, sorto in količino semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga namerava tržiti.
(3)
Uprava izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če je sorta v postopku vpisa sorte v sortno listo v skladu s tem zakonom in če predpisane količine niso presežene.
(4)
Ne glede na določbe tega člena Uprava dobavitelju, ki mu je v skladu s 25. členom tega zakona dovolila vložitev prijave za uradno potrditev semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo, hkrati dovoli tudi trženje semenskega materiala te sorte do predpisane količine.
(5)
Semenski material iz prvega ali četrtega odstavka tega člena mora biti na trgu dodatno označen kot semenski material sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo.
(6)
Minister predpiše količino semenskega materiala iz prvega odstavka tega člena ter obrazec iz drugega odstavka tega člena.
14. člen
(posebne zahteve za trženje)
(1)
Ne glede na določbe 10. člena tega zakona se semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin, namenjen ekološki pridelavi, lahko trži, če izpolnjuje posebne zahteve za trženje, predpisane za takšen semenski material v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in če je označen na predpisan način.
(2)
Ne glede na določbe 10. člena tega zakona se lahko trži semenski material kmetijskih rastlin v majhnih pakiranjih, ki so namenjena prodaji končnemu potrošniku, če izpolnjuje posebne zahteve glede pakiranja in označevanja.
(3)
Semenski material ohranjevalne sorte iz 55. člena tega zakona se lahko trži, če:
-
se trži do predpisane količine in
-
izpolnjuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 10. člena tega zakona ali posebne zahteve iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister predpiše posebne zahteve za trženje in način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena, kaj se šteje za majhna pakiranja, zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin iz drugega odstavka tega člena ter največjo količino semenskega materiala ohranjevalne sorte iz prejšnjega odstavka.
15. člen
(začasni izjemi)
(1)
Če za tekoče leto ni na voljo dovolj semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli, da se sme začasno, največ eno leto, tržiti semenski material kmetijskih rastlin:
-
ki glede kakovosti, zlasti glede kalivosti ali vlage semena, ne izpolnjuje vseh zahtev iz 10. člena tega zakona, predpisanih za to vrsto kmetijskih rastlin, ali
-
sorte, ki ni vpisana v sortno listo, čeprav je za to vrsto kmetijske rastline v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen.
(2)
V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:
-
ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsto, sorto in kategorijo, leto in mesto pridelave ter količino,
-
podatke o kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prejšnjega odstavka ali podatke o lastnostih sorte iz druge alinee prejšnjega odstavka.
(3)
Uprava dovoli trženje semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka mora biti na trgu posebej označen kot semenski material kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
(5)
Minister predpiše minimalne zahteve glede kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prvega odstavka tega člena ter podrobnejši način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
16. člen
(semenska mešanica)
(1)
Semenski material kmetijskih rastlin se lahko trži tudi kot mešanica semena različnih sort ali vrst kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: semenska mešanica).
(2)
Semenska mešanica se lahko trži, če:
-
vsaka sestavina semenske mešanice izpolnjuje zahteve za trženje iz 10. in 12. člena tega zakona,
-
izpolnjuje predpisane zahteve za trženje semenskih mešanic in
-
je pakirana in označena na predpisan način.
(3)
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora biti uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenske mešanice v skladu s tem zakonom.
(4)
Poleg zahtev iz drugega odstavka tega člena, mora biti semenska mešanica, ki je namenjena pridelovanju krme, vpisana v evidenco semenskih mešanic po tem zakonu.
(5)
Minister predpiše zahteve za trženje ter način pakiranja in označevanja semenskih mešanic.
17. člen
(evidenca semenskih mešanic)
(1)
Dobavitelj vloži zahtevo za vpis semenske mešanice v evidenco semenskih mešanic na predpisanem obrazcu pri Upravi.
(2)
Zahteva vsebuje zlasti:
-
podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice.
(3)
Če semenska mešanica iz četrtega odstavka prejšnjega člena glede sestave izpolnjuje predpisane pogoje za vpis, jo Uprava vpiše v evidenco semenskih mešanic.
(4)
Uprava na podlagi zahteve dobavitelja vpiše v evidenco semenskih mešanic tudi semenske mešanice za druge namene.
(5)
Uprava vzpostavi in vodi evidenco semenskih mešanic, ki vsebuje zlasti:
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice,
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja.
(6)
Minister predpiše obrazec iz prvega odstavka tega člena, podrobnejše pogoje glede sestave semenske mešanice, namenjene pridelovanju krme, in način vodenja evidence semenskih mešanic.
18. člen
(izjeme glede trženja)
(1)
Za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin se po tem zakonu ne šteje dobava:
1.
vzorcev semenskega materiala za uradno preizkušanje ali za inšpekcijski nadzor,
2.
vzorcev semenskega materiala znanstvenim in strokovnim ustanovam za raziskovalne namene, za žlahtnjenje ali za hrambo v genskih bankah,
3.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pripravljajo semenski material za trg,
4.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pridelujejo določene vrste kmetijskih rastlin za industrijsko predelavo ali razmnožujejo semenski material za ta namen.
(2)
Vzorci semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej označeni kot vzorec semenskega materiala kmetijskih rastlin za namen iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Dobavitelj mora v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena za dobavo takšnega semenskega materiala predhodno pridobiti dovoljenje Uprave. Zahtevi za izdajo dovoljenja, ki vsebuje zlasti ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja, mora priložiti kopijo pogodbe, v kateri so opredeljeni namen pridelave ter zahteve za trženje, ki jih izpolnjuje semenski material kmetijskih rastlin. Uprava izda dovoljenje, če ugotovi, da je semenski material kmetijskih rastlin primeren za namen, opredeljen v 4. točki prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se štejejo za vzorec, in način označitve vzorca.
(5)
Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.
IV. PRIDELAVA SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN IN ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
19. člen
(obveznosti dobaviteljev)
(1)
Dobavitelj mora opravljati dejavnosti dobavitelja v skladu s tem zakonom in zagotavljati, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu izpolnjuje predpisane zahteve.
(2)
Dobavitelj mora zlasti:
1.
imeti za posamezno vrsto kmetijskih rastlin načrt pridelave, v katerem opredeli kritične točke, ki bi lahko vplivale na kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin (zlasti na sortno ali vrstno pristnost in čistost ter zdravstveno stanje),
2.
stalno nadzorovati pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z načrtom iz prejšnje točke, izvajati ukrepe za zagotavljanje skladnosti semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami (zlasti glede oskrbe posevkov oziroma nasadov in varstva pred škodljivimi organizmi) ter na predpisan način voditi zapise o nadzoru in izvedenih ukrepih,
3.
nemudoma obvestiti fitosanitarnega inšpektorja oziroma Upravo o pojavu ali sumu na pojav karantenskih škodljivih organizmov na mestu pridelave,
4.
zagotoviti sledljivost in razpoznavnost vsake partije semenskega materiala kmetijskih rastlin v vseh fazah pridelave in priprave za trg, pri skladiščenju, prodaji in dobavi semenskega materiala,
5.
voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o vzdrževanju sorte oziroma o pridobitvi ali nakupu semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se uporablja za razmnoževanje ali za ponovno pridelavo semenskega materiala,
6.
voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o pridelavi, nabavi ali uvozu, o pripravi za trg, o zalogah, o prodaji ali dobavi semenskega materiala kmetijskih rastlin,
7.
omogočiti izvajanje uradnega ali inšpekcijskega nadzora in dopustiti odvzem vzorcev,
8.
izvajati predpisane ukrepe, odrejene pri uradnem ali inšpekcijskem nadzoru,
9.
izpolnjevati druge predpisane obveznosti v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3)
Dobavitelj mora hraniti vsa dokazila in zapise iz prejšnjega odstavka najmanj tri leta, za sadne rastline, vinsko trto, hmelj in večletne okrasne rastline pa najmanj pet let.
(4)
Dobavitelj mora na predpisan način voditi seznam sort sadnih oziroma okrasnih rastlin, če te sorte niso vpisane v sortno listo ali zavarovane v skladu z zakonom, ki ureja varstvo sort rastlin, ali splošno znane v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona. Za vsako sorto, ki se vodi v seznamu sort dobavitelja, mora dobavitelj zagotoviti opis sorte.
(5)
Dobavitelju, ki ne prideluje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz 1., 2. in 5. točke drugega odstavka tega člena.
(6)
Dobavitelju, ki prideluje semenski material vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena.
(7)
Minister lahko za posamezno vrsto kmetijskih rastlin predpiše vsebino načrta pridelave iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
(8)
Minister predpiše način vodenja zapisov iz 2., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, način vodenja seznama sort iz četrtega odstavka tega člena in podatke, ki jih mora vsebovati opis sort.
20. člen
(obveznost prijave pridelave ter izdaja etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Dobavitelj, ki prideluje semenski material kmetijskih rastlin, mora pristojnemu inšpektorju vsako leto do predpisanega roka prijaviti pridelavo semenskega materiala, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona. Prijava na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
pridelavi semenskega materiala po vrstah in sortah kmetijskih rastlin: o zemljiščih, na katerih prideluje semenski material kmetijskih rastlin s podatki o površinah in parcelnih številkah.
(2)
Dobavitelj, ki trži semenski material kmetijskih rastlin, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, mora semenski material kmetijskih rastlin označiti s predpisano etiketo dobavitelja oziroma zanj izdati predpisano potrdilo o semenskem materialu kmetijskih rastlin, če semenski material izpolnjuje zahteve iz 10. in 12. člena tega zakona.
(3)
O izdanih etiketah oziroma potrdilih iz prejšnjega odstavka mora dobavitelj voditi evidenco na predpisan način.
(4)
Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca, roke in način vlaganja prijave iz prvega odstavka tega člena, vsebino etikete in potrdila dobavitelja iz drugega odstavka tega člena ter način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(nadzor dobaviteljev)
(1)
Pristojni inšpektor mora najmanj enkrat letno opraviti nadzor pri dobavitelju semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prejšnjega člena. Pri izvajanju nadzora pristojni inšpektor preveri, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz 19. in 20. člena tega zakona. Če ugotovi, da dobavitelj predpisanih obveznosti ne izpolnjuje, mu odredi odpravo pomanjkljivosti oziroma izpolnitev obveznosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko pristojni inšpektor določi dobavitelju krajši rok, če dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz 2. točke drugega odstavka 19. člena tega zakona glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje skladnosti semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami, zlasti glede oskrbe posevkov oziroma nasadov in varstva pred škodljivimi organizmi.
(3)
Pri nadzoru pristojni inšpektor preveri skladnost semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami iz 10. člena tega zakona, oziroma odvzame vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin in jih pošlje v analizo laboratoriju, imenovanem v skladu s 76. členom tega zakona.
(4)
Če pristojni inšpektor na podlagi opravljenega nadzora oziroma rezultatov analiz odvzetih vzorcev ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin ni skladen s predpisanimi zahtevami oziroma da skladnosti ni mogoče zagotoviti, dobavitelju prepove trženje takšnega semenskega materiala.
(5)
Pristojni inšpektor vodi zapisnik o opravljenem nadzoru.
(6)
O prejetih prijavah iz prvega odstavka prejšnjega člena, o opravljenem nadzoru pri dobavitelju ter o ugotovitvah in o odrejenih ukrepih iz tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti Upravo na predpisan način.
(7)
Dobavitelj nosi stroške, ki nastanejo zaradi odrejenih ukrepov iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ter stroške odvzema in analiz vzorcev, kadar je izvid analize neugoden za dobavitelja.
(8)
Minister predpiše način odvzema vzorcev iz tretjega odstavka in način obveščanja Uprave iz šestega odstavka tega člena.
22. člen
(uradna potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Dobavitelj mora vsako leto do predpisanega roka prijaviti semenski material predpisanih vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona v uradno potrditev organu za potrjevanje, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo v skladu s 75. členom tega zakona. Prijava na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
zemljiščih, na katerih je semenski posevek ali semenski nasad, s površinami in parcelnimi številkami,
-
uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji ter količini,
-
posebnih zahtevah glede potrjevanja.
Prijavi mora priložiti predpisana dokazila o uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin.
(2)
Dobavitelj lahko vloži prijavo iz prejšnjega odstavka, če je:
-
vpisan v register dobaviteljev za vrsto kmetijske rastline, katere semenski material prijavlja v uradno potrditev,
-
sorta vpisana v sortno listo ali če je dobavitelj pridobil dovoljenje za vložitev prijave v skladu s 25. členom tega zakona.
(3)
Ne glede na drugo alineo prejšnjega odstavka lahko dobavitelj prijavi v uradno potrditev semenski material sadnih oziroma okrasnih rastlin, če je sorta vpisana v sortno listo ali zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja varstvo sort rastlin, ali splošno znana v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
(4)
V postopku uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je sestavljen iz:
1.
uradnega nadzora semenskih posevkov oziroma nasadov, zemljišč, objektov za pridelavo, skladiščenje in pripravo semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg,
2.
uradnih pregledov dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,
3.
uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev, organ za potrjevanje ugotovi, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona.
(5)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona za predpisano kategorijo, izda predpisane uradne etikete za to kategorijo.
(6)
Organ za potrjevanje semenski material kmetijskih rastlin označi z izdanimi etiketami iz prejšnjega odstavka ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(7)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, izda potrdilo, da semenski material izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Za ta semenski material lahko izda tudi predpisane uradne etikete in ga z njimi označi.
(8)
Organ za potrjevanje z odločbo zavrne uradno potrditev, če semenski material kmetijskih rastlin ne izpolnjuje zahtev iz 10. člena tega zakona za nobeno od predpisanih kategorij, ali če ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.
(9)
Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.
(11)
Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena, stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.
(12)
Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca prijave, roke in način vlaganja prijave, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ter potrdila o ne dokončno potrjenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja, višino stroškov postopka uradne potrditve in višino stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
23. člen
(uradna potrditev semenske mešanice)
(1)
Uradna potrditev semenske mešanice je predpisan postopek, ki ga na podlagi prijave dobavitelja izvede organ za potrjevanje in s katerim uradno ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(2)
Prijava, ki jo dobavitelj vloži na predpisanem obrazcu pri organu za potrjevanje, vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
oznaki, sestavi in namenu uporabe semenske mešanice,
-
posameznih sestavinah, uporabljenih za pripravo mešanice.
(3)
Za semensko mešanico, namenjeno pridelovanju krme, lahko dobavitelj vloži prijavo iz prejšnjega odstavka le, če je semenska mešanica vpisana v evidenco semenskih mešanic iz petega odstavka 17. člena tega zakona.
(4)
Postopek uradne potrditve semenske mešanice je sestavljen iz:
1.
uradnih pregledov objektov za pripravo oziroma skladiščenje semenske mešanice ter dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,
2.
uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev.
(5)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, izda predpisane uradne etikete, semensko mešanico označi z izdanimi etiketami ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenske mešanice.
(6)
Če organ za potrjevanje ugotovi, da zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona niso izpolnjene, z odločbo zavrne uradno potrditev semenske mešanice. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.
(7)
Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.
(8)
O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve semenske mešanice, mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.
(9)
Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena in stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.
(10)
Minister predpiše vsebino obrazca prijave, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete, vsebino potrdila o uradni potrditvi semenske mešanice, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja ter višino stroškov postopka in stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo.
24. člen
(izdaja uradnih etiket pred uradno ugotovitvijo kalivosti semena)
(1)
Pri vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, pri katerih je v zahtevah za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 10. člena tega zakona predpisana najnižja kalivost semena, lahko organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja v postopku uradne potrditve izjemoma izda uradne etikete iz petega odstavka 22. člena tega zakona in semenski material kmetijskih rastlin z njimi označi, preden je kalivost semena uradno ugotovljena, če:
-
je organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovil, da semenski material kmetijskih rastlin razen predpisane kalivosti izpolnjuje vse druge predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona,
-
iz začasnega poročila o kalivosti semena, ki ga zagotovi dobavitelj, izhaja, da semenski material kmetijskih rastlin tudi glede kalivosti izpolnjuje predpisane zahteve.
(2)
Dobavitelj mora v zahtevi iz prejšnjega odstavka navesti zlasti podatke o:
-
dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
lokaciji skladišča dobavitelja ali prvega prejemnika, kjer bo semenski material kmetijskih rastlin do izdaje potrdila o potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin in o prvem prejemniku: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež,
-
o semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji, mestu in letu pridelave.
Zahtevi mora priložiti začasno poročilo o kalivosti semena.
(3)
Semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena se do izdaje potrdila o uradni potrditvi ne sme tržiti.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj semenski material kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena dobavi prvemu prejemniku, ki ga je navedel v zahtevi iz drugega odstavka tega člena. Semenski material kmetijskih rastlin mora dobavitelj dodatno označiti z etiketo, ki vsebuje najmanj neponovljivo registrsko številko dobavitelja in kalivost semena iz začasnega poročila o kalivosti.
(5)
Organ za potrjevanje izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin, če v postopku uradne potrditve ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin tudi glede kalivosti izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona.
(6)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin glede kalivosti ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz 10. člena tega zakona, z odločbo zavrne uradno potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin. V odločbi naloži dobavitelju, da dopusti organu za potrjevanje odstranitev izdanih uradnih etiket iz prvega odstavka tega člena, ali da vrne izdane uradne etikete organu za potrjevanje najpozneje v 8 dneh od vročitve odločbe.
25. člen
(izjeme glede postopka uradne potrditve)
(1)
Pri vrstah kmetijskih rastlin, pri katerih je v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen, lahko organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semenskega materiala sorte, ki ni vpisana v sortno listo le, če je Uprava dobavitelju predhodno izdala dovoljenje za vložitev prijave za uradno potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2)
Uprava izda dobavitelju dovoljenje iz prejšnjega odstavka v obliki uradnega zaznamka na prijavi iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, če:
-
je sorta v postopku vpisa v sortno listo ali
-
dobavitelj izkaže, da se semenski material kmetijskih rastlin prideluje za izvoz.
(3)
Organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena v skladu s četrtim odstavkom 22. člena tega zakona.
(4)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona, izda uradne etikete, predpisane za semenski material sort, ki niso vpisane v sortno listo, ga z njimi označi ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ali potrdilo, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material.
(5)
Pri izdaji uradnih etiket za semenski material sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo, mora organ za potrjevanje upoštevati največjo količino semenskega materiala kmetijskih rastlin iz šestega odstavka 13. člena tega zakona, za katero je dovoljeno trženje.
(6)
Minister predpiše vsebino, barvo in velikost uradnih etiket iz četrtega odstavka tega člena.
26. člen
(označevanje pod uradnim nadzorom)
(1)
Ne glede na določbe petega odstavka 22. člena in petega odstavka 23. člena tega zakona lahko organ za potrjevanje dobavitelju semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin dovoli, da sam označi semenski material kmetijskih rastlin z uradnimi etiketami, če organ za potrjevanje zagotovi nadzor nad označevanjem semenskega materiala kmetijskih rastlin na predpisan način.