Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja...

4020. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1)

Razglašam Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. oktobra 2005.

001-22-103/05

Ljubljana, 12. oktober 2005

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa cilje, načela in organiziranost za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, kot temeljne sestavine razvojne politike v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU), na državni, regionalni in lokalni ravni, dodeljevanje razvojnih spodbud ter postopek izvedbe projektnega financiranja, pri katerem se javna in zasebna sredstva povezujejo za spodbujanje razvoja.

(2)

S tem zakonom se izvršujejo določbe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1054/2003 z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L, št. 154, z dne 21. 6. 2003, str. 1 – v nadaljnjem besedilu: uredba EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot); Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L, št. 130, z dne 25. 5. 1994, str. 1) in Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (UL L, št. 161, z dne 26. 6. 1999, str. 1).

2. člen

(odgovornost za regionalni razvoj)

Država in samoupravne lokalne skupnosti so odgovorne za skladni regionalni razvoj.

3. člen

(cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)

Cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:

-

zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,

-

preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi,

-

spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,

-

razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti,

-

zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela,

-

povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,

-

krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,

-

ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,

-

spodbujanje vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse,

-

uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,

-

zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju,

-

uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,

-

razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter

-

spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.

4. člen

(načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)

Načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:

-

politika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: regionalna politika) kot obveznost vseh nosilcev odločanja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja,

-

celovitost izvajanja regionalne politike na celotnem ozemlju Republike Slovenije,

-

povezovanje v okviru programov čezmejnega razvojnega povezovanja ter povezovanje regij znotraj širšega evropskega prostora,

-

partnerstvo med državo in občinami ter javnim in zasebnim sektorjem pri določanju in uresničevanju razvojnih ciljev,

-

usklajevanje med Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in razvojnimi zvezami občin pri načrtovanju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,

-

subsidiarnost, po kateri pri pripravi, izvajanju, nadzoru in vrednotenju programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja višja teritorialna raven opravlja le tiste razvojne naloge, ki jih ne morejo učinkovito opraviti nižje ravni,

-

načelo solidarnosti,

-

programsko usmerjanje razvojnih spodbud države in občin za namene, utemeljene v usklajenih regionalnih razvojnih programih in projektih,

-

spremljanje in vrednotenje učinkov razvojnih spodbud po primerljivih evropskih metodologijah,

-

nadzor zakonitosti postopkov dodeljevanja in trošenja razvojnih spodbud,

-

sofinanciranje skladnega regionalnega razvoja iz državnega in občinskih proračunov, ter iz zasebnih in drugih virov,

-

uresničevanje regionalnih razvojnih interesov v okviru instrumentov kohezijske politike EU in lastnih instrumentov regionalne politike v Republiki Sloveniji.

5. člen

(izrazi)

Izrazi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

-

"razvojna regija" je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne politike, ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti enake možnosti za skladen regionalni razvoj,

-

"kohezijska regija" je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje skupnih nalog občin in države, še posebej v povezavi z izvajanjem kohezijske politike EU v Republiki Sloveniji,

-

"kohezijska politika EU" je regionalna politika EU, ki obsega politiko strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU,

-

"partnerji na ravni razvojne regije" so lahko zveze občin na ravni razvojne regije ali občine, združenja gospodarstva, sindikati, nevladne organizacije in drugi partnerji na ravni razvojne regije, ki preko regionalnega razvojnega sveta uresničujejo svoje razvojne interese,

-

"Strategija regionalnega razvoja Slovenije" je dolgoročni strateški dokument države, ki v skladu s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter določa instrumente in politiko za doseganje teh ciljev,

-

"regionalni razvojni program" je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji,

-

"izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa" je nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje regionalnega razvojnega programa,

-

"območni razvojni program" je nabor povezanih razvojnih projektov, ki ga pripravi območno razvojno partnerstvo,

-

"sektorski razvojni program" je dolgoročni izvedbeni dokument države, ki opredeljuje prednostne projekte in programe za doseganje ciljev razvojne strategije sektorja,

-

"svet regije" je organ odločanja zveze občin ali občin na ravni razvojne regije,

-

"regionalni razvojni svet" je usklajevalno telo za izvajanje regionalne politike na ravni razvojne regije,

-

"območno razvojno partnerstvo" je pogodbeno, javno-zasebno, interesno in teritorialno sodelovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju,

-

"indeks razvojne ogroženosti" je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi ponderacije kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti,

-

"posebni ukrepi regionalne politike" so programi iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, pristojnih za izvajanje regionalne politike na državni ravni za zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik ali odpravo strukturnih neskladij v posameznih prednostnih območjih regionalne politike,

-

"regionalne spodbude" so spodbude, ki imajo pomemben vpliv na regionalni razvoj in jih proračunski uporabniki na državni ravni namenjajo za sofinanciranje projektov izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov,

-

"projektno financiranje" je način povezovanja javnih in zasebnih sredstev, s katerim je mogoče izbrati, financirati in voditi razvojne projekte in izgradnjo razvojne infrastrukture na ravni države, razvojnih regij ali občin.

6. člen

(razvojne regije)

Razvojne regije se določijo na predlog vlade o teritorialni členitvi ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 3 Evropski komisiji po postopku določenem z uredbo EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.

7. člen

(kohezijske regije)

(1)

Za izvajanje kohezijske politike EU in izvajanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.

(2)

Kohezijske regije se določijo na predlog vlade o teritorialni členitvi ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 Evropski komisiji po postopku določenem z uredbo EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.

(3)

Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije.

(4)

Razvojni svet kohezijske regije sestavljajo štirje predstavniki sveta regije in trije predstavniki regionalnega razvojnega sveta. Predstavniki regionalnega razvojnega sveta so en predstavnik delodajalcev, en predstavnik delojemalcev in en predstavnik nevladnih organizacij.

(5)

Razvojni svet kohezijske regije sprejema odločitve pri pripravi in izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije in opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država.

(6)

Pri izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije opravlja naloge upravljanja enota organa, pristojnega za regionalni razvoj, v kohezijski regiji.

(7)

Če zagotovi finančne vire, lahko država z zakonom prenaša naloge iz svoje pristojnosti, povezane z razvojem, na občine, te pa na kohezijsko regijo, če za to zagotovijo zakonsko podlago in finančne vire.

(8)

Vlada določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.

8. člen

(zagotavljanje podatkov državne statistike)

Vlada zagotovi podatke državne statistike na ravni razvojnih regij in kohezijskih regij, ki so potrebni za izvajanje tega zakona.

II. OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE

9. člen

(temeljni programski dokumenti)

Oblikovanje in izvajanje regionalne politike temelji na naslednjih medsebojno usklajenih temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih.

10. člen

(Strategija regionalnega razvoja Slovenije)

(1)

S strategijo regionalnega razvoja Slovenije se za programsko obdobje Državnega razvojnega programa podrobneje opredelijo, z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, cilji, politike in naloge določene s strategijo razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

(2)

Strategija regionalnega razvoja Slovenije določi:

-

nabor prednostnih območij in posebnih ukrepov regionalne politike,

-

način vključevanja regionalnih razvojnih programov v programske dokumente za EU in

-

regionalno specifične cilje ter usmeritve ministrstev pri dodeljevanju posrednih regionalnih spodbud.

(3)

Strategija regionalnega razvoja Slovenije je podlaga za pripravo regionalnih razvojnih programov.

(4)

Cilji strategije regionalnega razvoja Slovenije se upoštevajo pri pripravi sektorskih razvojnih programov ministrstev, Državnega razvojnega programa, programskih dokumentov za EU in strateških prostorskih aktov Republike Slovenije.

(5)

Strategijo regionalnega razvoja Slovenije sprejme vlada najmanj dve leti pred začetkom programskega obdobja na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, po predhodni predstavitvi v Državnem zboru Republike Slovenije in Državnemu svetu Republike Slovenije.

(6)

Vlada poroča Državnemu zboru o uresničevanju tega zakona in strategije regionalnega razvoja Slovenije na sredini in na koncu programskega obdobja.

11. člen

(Državni razvojni program in programski dokumenti za EU)

(1)

Strategija regionalnega razvoja Slovenije in zasnove regionalnih razvojnih programov so ena od podlag za določanje državnih razvojnih prioritet, glavnih programov in podprogramov Državnega razvojnega programa in programskih dokumentov za EU ter določanje obsega sredstev, ki se namenjajo za njihovo realizacijo.

(2)

V Državnem razvojnem programu in programskih dokumentih za EU se, na podlagi strategije razvoja Slovenije, strategije regionalnega razvoja Slovenije, strategije prostorskega razvoja Slovenije, strategije trga dela in zaposlovanja, sektorskih razvojnih programov in zasnov regionalnih razvojnih programov opredelijo programi, ki spodbujajo skladen regionalni razvoj. Na predlog organa, pristojnega za regionalni razvoj, vlada v njih določi, na podlagi regionalno specifičnih ciljev, indikativni obseg regionalnih spodbud v posameznih letih programskega obdobja in v posameznih razvojnih regijah. Za določanje indikativnega obsega spodbud se uporablja indeks razvojne ogroženosti in število prebivalstva razvojne regije.

(3)

Regionalni razvojni programi morajo biti usklajeni z državnim razvojnim programom. Državni razvojni program predstavlja dogovor med regijami in državo o regionalnem razvoju.

12. člen

(regionalni razvojni program)

(1)

Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v razvojni regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

(2)

Regionalni razvojni program sprejme svet regije najmanj leto in pol pred iztekom prejšnjega programskega obdobja.

(3)

Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela.

(4)

Strateški del regionalnega razvojnega programa se lahko pripravi za več razvojnih regij skupaj.

(5)

Sestavine strateškega dela regionalnega razvojnega programa so: analiza stanja in problemov razvoja, razvojna predvidevanja sektorskih razvojnih programov, skupna regionalna vizija, cilji in usmeritve ter razvojne prioritete regije.

(6)

Sestavine programskega dela regionalnega razvojnega programa so: razvojni programi regionalnega pomena s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter navedbo predvidenih virov financiranja, sistemi spremljanja in vrednotenja, organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa in ocena vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti.

(7)

Regionalni razvojni programi obmejnih razvojnih regij vključujejo tudi programe čezmejnega sodelovanja in programe razvoja slovenske manjšine v zamejstvu. Regionalni razvojni programi regij, v katerih živijo avtohtoni narodni skupnosti in romska skupnosti, vključujejo programe razvoja območij na katerih živijo te skupnosti.

(8)

Regionalni razvojni program predstavlja dogovor med zvezami občin ali občinami in vlado o razvoju regije v programskem obdobju.

(9)

Vlada, na predlog ministrice, pristojne za regionalni razvoj oziroma ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za regionalni razvoj), predpiše minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi načine spremljanja in vrednotenja učinkov regionalnega razvojnega programa, v skladu z metodološkimi navodili in načeli kohezijske politike EU.

(10)

Regionalni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnega razvojnega programa.

13. člen

(območni razvojni program)

(1)

Območni razvojni program se lahko pripravi na pobudo občin, ki so vključene v območno razvojno partnerstvo.

(2)

Cilji območnega razvojnega programa in regionalnega razvojnega programa morajo biti usklajeni. Območni razvojni program je integralni del regionalnega razvojnega programa.

(3)

Pri pripravi območnega razvojnega programa se smiselno uporabljajo določbe o pripravi regionalnega razvojnega programa.

(4)

Območni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti območnega razvojnega programa, ki so sestavni deli izvedbenih načrtov regionalnega razvojnega programa.

(5)

Območni razvojni programi in regionalni razvojni programi se pripravljajo sočasno.

14. člen

(območni razvojni program za varstveno območje ali območje v prestrukturiranju)

(1)

Območni razvojni program se lahko pripravi na pobudo pristojnega ministrstva ali lokalnih skupnosti tudi za območje, ki je s posebnim predpisom s področja ohranjanja narave ali kulturne dediščine določeno kot varstveno območje in za območje, ki je s posebnim zakonom določeno kot območje v prestrukturiranju.

(2)

Pristojna ministrstva in območni razvojni partnerji s pogodbo določijo finančne vire in medsebojna razmerja pri izvajanju območnega razvojnega programa za varstveno območje ali območje v prestrukturiranju.

(3)

Usklajeno z območnim razvojnim programom za varstveno območje se praviloma pripravita regionalna zasnova prostorskega razvoja in načrt upravljanja varstvenega območja.

(4)

Strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa in regionalne zasnove prostorskega razvoja za varstveno območje, opravlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima javno pooblastilo za izvajanje varstvenih nalog na varstvenem območju.

(5)

Naloge pravne osebe iz prejšnjega odstavka pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa se podrobneje določijo v pogodbi, sklenjeni med pravno osebo iz prejšnjega odstavka, pristojnim ministrstvom in območnimi razvojnimi partnerji.

15. člen

(območni razvojni program za območje, ki leži v dveh ali več razvojnih regijah)

(1)

Območni razvojni program se lahko pripravi tudi za območje, ki leži v dveh ali več razvojnih regijah.

(2)

Območni razvojni program iz prejšnjega odstavka se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnih razvojnih programov vključenih razvojnih regij.

16. člen

(izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa)

(1)

Predlog izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa pripravi subjekt iz 29. člena tega zakona.

(2)

Predlog izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa mora upoštevati Državni razvojni program in proračunske okvire. Praviloma mora biti pripravljen za tri leta in najmanj eno leto pred pričetkom prvega proračunskega leta, na katerega se nanaša.

(3)

Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna, javna naročila in nadzor nad državnimi pomočmi.

17. člen

(razmerja do strateških prostorskih aktov)

(1)

Za razvojne regije se izdela regionalna zasnova prostorskega razvoja po postopku, predvidenem v zakonu o urejanju prostora.

(2)

Regionalni razvojni programi, območni razvojni programi in izvedbeni načrti regionalnih razvojnih programov ter strateški in izvedbeni prostorski akti morajo biti usklajeni.

III. NOSILCI REGIONALNE POLITIKE

18. člen

(organ, pristojen za regionalni razvoj)

(1)

Organ, pristojen za regionalni razvoj, v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ki dodeljujejo regionalne spodbude, skrbi za oblikovanje nacionalnih ciljev regionalne politike in njihovo uresničevanje v okviru ekonomske politike vlade in kohezijske politike EU.

(2)

Organ, pristojen za regionalni razvoj, ima na področju regionalnega razvoja naslednje naloge in pristojnosti:

-

usklajuje regionalne spodbude ter določa in financira posebne ukrepe regionalne politike,

-

vodi pripravo in nadzoruje ter koordinira izvajanje Državnega razvojnega programa,

-

opravlja naloge organa upravljanja programov iz naslova kohezijske politike EU ter vodi pripravo sporazumov z EU, na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema sredstva kohezijske politike EU,

-

opravlja naloge povezane s procesi oblikovanja evroregij in drugih čezmejnih regionalnih razvojnih povezav,

-

spodbuja poslovno in znanstveno raziskovalno sodelovanje s Slovenci iz sveta preko Razvojno poslovnega sveta za Slovence iz sveta,

-

izvaja koordinacijo politike trajnostnega razvoja preko Sveta za trajnostni razvoj in njegovega sekretariata,

-

predlaga vladi odločitve, ki jih ta sprejme za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in dolžnosti Republike Slovenije v Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter

-

vzpostavi enotni informacijski sistem na področju spodbujanja regionalnega razvoja.

19. člen

(Svet za strukturno politiko)

(1)

Svet za strukturno politiko je usklajevalno telo vlade, ki je odgovorno za usklajenost predlogov dokumentov za izvajanje regionalne politike in za usklajevanje državnih regionalnih spodbud ter spodbud iz sredstev kohezijske politike EU.

(2)

Člani oziroma članice Sveta za strukturno politiko so ministri, ki dodeljujejo regionalne spodbude.

(3)

Svet za strukturno politiko vodi minister, pristojen za regionalni razvoj. Administrativno in tehnično podporo Svetu za strukturno politiko zagotavlja organ, pristojen za regionalni razvoj.

(4)

Vlada podrobneje predpiše sestavo, organizacijo in način opravljanja nalog Sveta za strukturno politiko.

20. člen

(Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja)

(1)

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad) je javni finančni sklad, ki je namenjen trajnejšemu doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja.

(2)

Sklad posluje v skladu z določbami zakona, ki ureja javne sklade, in tega zakona.

(3)

Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

(4)

Sklad dodeljuje in posreduje regionalne spodbude iz svojega namenskega premoženja in državnega proračuna na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki. Pri dodeljevanju spodbud sklad izvaja politiko spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in politiko razvoja podeželja. Proti sklepu sklada pri dodeljevanju regionalnih spodbud se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Pristojni organ mora o pritožbi odločiti v roku 60 dni s sklepom.

(5)

Sklad izvaja promocijo projektnega financiranja in zagotavlja strokovno podporo pri izdaji ustreznih predpisov ter implementaciji projektnega financiranja.

(6)

Pri dodeljevanju spodbud sklad sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja z namenom zagotavljanja usklajene in celovite ponudbe nepovratnih in povratnih oblik razvojnih spodbud. Sklad sodeluje tudi s subjekti iz 29. člena tega zakona in s svojimi sredstvi spodbuja oblikovanje in delovanje regijskih finančnih shem.

(7)

Sklad lahko sodeluje z drugimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja nalog in krepitve finančnega potenciala za izvajanje finančnih spodbud in pri tem opravlja posle v tujem imenu za tuj račun ali v svojem imenu za tuj račun. Za take posle lahko zaračunava provizijo. Če opravlja take posle za ustanovitelja, do provizije sklad ni upravičen.

(8)

Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom, lahko sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 73/94 – ZODPH, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/00, 30/01 – ZODPH-C in 92/02 – ZDV-1).

21. člen

(instrumenti sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja)

Instrumenti sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja so:

-

posojila,

-

kapitalski vložki,

-

sofinanciranje stroškov priprave študij izvedljivosti,

-

sofinanciranje stroškov odobritve posojil,

-

sofinanciranje stroškov garancij za najete kredite,

-

sofinanciranje stroškov obresti,

-

zagotavljanje garancij za najete kredite,

-

zavarovanje kreditov,

-

dodeljevanje nepovratnih sredstev,

-

izvajanje animacije in usposabljanj za spodbujanje projektnega financiranja,

-

nudenje tehnične pomoči neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov pri izvajanju projektnega financiranja.

22. člen

(viri sredstev sklada)

(1)

Sredstva za opravljanje dejavnosti sklada so predvsem:

-

namensko premoženje sklada, ki ga zagotavlja ustanovitelj iz namenskih sredstev državnega proračuna,

-

razvojna sredstva, ki jih zagotavlja ustanovitelj iz državnega proračuna za regionalne spodbude,

-

stvarno državno premoženje, ki ga prenese ustanovitelj na sklad namensko za izvajanje instrumentov sklada,

-

mednarodni viri,

-

donacije.

(2)

Namensko premoženje sklada se uporablja v skladu z določili zakona, ki ureja delovanje javnih skladov.

(3)

Sredstva proračuna pridobiva sklad za izvajanje finančnih spodbud in drugih storitev, povezanih s spodbujanjem regionalnega razvoja, na podlagi pogodb z organom, pristojnim za regionalni razvoj in drugimi ministrstvi. Sredstva se uporabljajo za dodeljevanje nepovratnih sredstev za spodbujanje razvojnih naložb in za oblikovanje rezervacij za kritje rizikov iz naslova izdanih garancij, kreditnih tveganj in kapitalskih vložkov.

23. člen

(zveza občin na ravni razvojne regije)

(1)

Za opravljanje razvojne funkcije na ravni celotne razvojne regije občine ustanovijo zvezo občin (v nadaljnjem besedilu: zveza).

(2)

Naloge zveze so:

-

sprejem regionalnega razvojnega programa,

-

potrjevanje izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa,

-

potrjevanje kriterijev za pripravo seznama prioritetnih regionalnih razvojnih projektov,

-

imenovanje predstavnikov občin v regionalnem razvojnem svetu,

-

imenovanje predstavnikov v razvojni svet kohezijske regije,