ZKozP – Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP)...

3057. Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o kozmetičnih proizvodih (ZKozP)

Razglašam zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2000.

Št. 001-22-124/00

Ljubljana, dne 21. julija 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O KOZMETIČNIH PROIZVODIH (ZKozP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kozmetični proizvodi v prometu v Republiki Sloveniji, da se zagotovi njihova varnost in nemoten promet, ter ureja nadzor nad kozmetičnimi proizvodi.

2. člen

(kozmetični proizvod)

Kozmetični proizvod v smislu tega zakona je katera koli snov ali pripravek, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjica, lasišče, nohti, ustnice ali zunanja spolovila) ali z zobmi in sluznico v ustni votlini, z namenom, da jih očisti, odišavi ali zaščiti, jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Proizvajalec je:

-

izdelovalec kozmetičnih proizvodov s sedežem v Republiki Sloveniji in vsaka druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba), ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na kozmetičnih proizvodih predstavlja kot njegov izdelovalec;

-

proizvajalčev zastopnik, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, ali uvoznik kozmetičnih proizvodov, če ni zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji.

2.

Promet so vsi postopki po končani proizvodnji, ki vključujejo shranjevanje, prevoz, razdeljevanje, uporabo v frizerskih, kozmetičnih oziroma drugih salonih za nego telesa in prodajo končnih proizvodov, vključno z njihovim izvozom ali uvozom, z namenom oskrbe potrošnika s kozmetičnimi proizvodi proti plačilu ali brez plačila, razen v znanstvene namene.

3.

Proizvodnja je pridobivanje, izdelovanje in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje ter mešanje kozmetičnih sestavin v vmesne in končne proizvode s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki. Za proizvodnjo se štejejo tudi pakiranje, shranjevanje pri proizvajalcu in prevoz znotraj proizvodne enote.

4.

Dobra proizvodna praksa je izvajanje standardiziranih postopkov glede osebja, prostorov, opreme, dokumentacije, proizvodnje in nadzora kakovosti proizvodnje kozmetičnih proizvodov.

5.

Konzervans je snov, ki je dodana kozmetičnemu proizvodu, s primarnim namenom zaviranja razvoja mikroorganizmov v tem proizvodu.

6.

UV filter je snov, ki je dodana kozmetičnim proizvodom za sončenje s primarnim namenom, da filtrira določene ultravijolične žarke, da bi zaščitili kožo pred škodljivimi učinki teh žarkov.

7.

Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravstvo, (v nadaljnjem besedilu: minister) izmed laboratorijev, ki so akreditirani ali pri katerih je ugotovljena usposobljenost za izvajanje preiskave, ki jo zahteva zakon.

8.

Kozmetična sestavina je katerakoli kemijska snov ali pripravek sintetičnega ali naravnega izvora, ki se uporablja v sestavi kozmetičnih proizvodov. Za kozmetične sestavine se ne štejejo dišave in aromatične snovi, uporabljene v sestavi kozmetičnih proizvodov.

9.

INCI je mednarodno poimenovanje za kozmetične sestavine.

10.

Uvoz je carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.

II. VARNOST KOZMETIČNIH PROIZVODOV

4. člen

(varnost kozmetičnih proizvodov)

V promet se smejo dajati le varni kozmetični proizvodi. Varnost kozmetičnih proizvodov obsega tudi zdravstveno ustreznost.

Za zdravstveno ustrezne proizvode v smislu tega zakona se štejejo kozmetični proizvodi, če:

-

ne vsebujejo mikroorganizmov ter kemijskih (vključno z radioaktivnimi) in fizikalnih snovi, ki so zdravju škodljive oziroma bi lahko škodljivo vplivale na človekovo zdravje;

-

jim ni potekel rok uporabe.

Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko kozmetični proizvodi v prometu le, če njihova sestava glede vrste in vsebnosti uporabljenih sestavin ustreza zahtevam, ki jih predpiše minister.

5. člen

(pogoji, pod katerimi so kozmetični proizvodi varni)

Za varnega se šteje kozmetični proizvod, ki ne škoduje človekovemu zdravju ob normalnih, razumnih in predvidljivih pogojih uporabe, če uporabnik upošteva informacije o kozmetičnem proizvodu (označitev, navodilo za uporabo in shranjevanje ter odstranjevanje ostankov embalaže), kakor tudi kakršnekoli druge navedbe ali informacije, s katerimi je kozmetični proizvod opremljen.

Za varnost kozmetičnega proizvoda je odgovoren proizvajalec, ki daje kozmetični proizvod v promet, za upoštevanje navodil proizvajalca, zlasti, ko gre za rok trajanja kozmetičnega proizvoda, pa je odgovorna tudi vsaka druga pravna ali fizična oseba, ki daje kozmetični proizvod v promet.

6. člen

(ocena varnosti kozmetičnih proizvodov)

Ocena varnosti kozmetičnega proizvoda za človekovo zdravje mora biti izdelana na podlagi rezultatov opravljenih preizkusov in študij, pri čemer je potrebno upoštevati splošne toksikološke podatke vsake uporabljene sestavine, njeno kemijsko strukturo in stopnjo izpostavljenosti potrošnika. Oceno varnosti mora zagotoviti proizvajalec, ki daje kozmetični proizvod v promet.

Preizkusi kozmetičnega proizvoda, na podlagi katerih se ugotavlja njegova varnost za človekovo zdravje, morajo biti izvedeni v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse.

Preizkusi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali.

7. člen

(odgovorna oseba za izdelavo ocene varnosti)

Za izdelavo ocene varnosti kozmetičnega proizvoda mora proizvajalec določiti odgovorno osebo, ki ima univerzitetno izobrazbo s področja farmacije, kemije, mikrobiologije, biologije, toksikologije ali medicine.

Proizvajalec z odgovorno osebo iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje ali pogodbo o delu. Ustreznost izobrazbe odgovorne osebe presoja proizvajalec na podlagi dokazil o univerzitetni izobrazbi in o dodatnih znanjih za potrebe izdelave ocene varnosti.

8. člen

(mednarodna izmenjava informacij in začasna prepoved)

Na mednarodni ravni Urad za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) izmenjuje informacije o kozmetičnih proizvodih z drugimi pristojnimi organi v skladu z mednarodnimi pogodbami oziroma sistemi mednarodnega obveščanja.

Na podlagi informacije, ki jo pridobi pri izmenjavi informacij v okviru sistemov obveščanja na mednarodni ravni, da obstaja utemeljen sum, da je določen kozmetični proizvod nevaren za človekovo zdravje, lahko urad z odločbo začasno prepove njegovo dajanje v promet v Republiki Sloveniji.

Urad lahko z odločbo začasno prepove dajanje kozmetičnega proizvoda v promet v Republiki Sloveniji tudi na podlagi mnenja komisije iz 16. člena tega zakona.

III. PROIZVODNJA KOZMETIČNIH PROIZVODOV

9. člen

(dobra proizvodna praksa)

Proizvodnja kozmetičnih proizvodov mora potekati v skladu z načeli dobre proizvodne prakse.

Načela dobre proizvodne prakse predpiše minister.