Program priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze

905. Program priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid - Koseze

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze je bila sprejeta avgusta 2002. V sprejetem lokacijskem načrtu je v območju priključka Šentvid predviden priključek v obliki polovičnega diamanta z dvema priključnima rampama za priključevanje avtoceste na Celovško cesto, medtem ko drugo polovico priključka predstavlja povezovalna cesta Stanežiče – Brod, ki je predmet drugega državnega lokacijskega načrta.

Vzporedno z izvajanjem Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji poteka tudi izvajanje stanovanjskega nacionalnega programa, ki poleg gradnje sosesk v Stanežičah in na Brodu predvideva tudi izgradnjo soseske Škofovi zavodi, kjer je predvidena stanovanjska gradnja (5000 stanovalcev) in gradnja za poslovno dejavnost (1500 delovnih mest).

Izgradnja treh sosesk na področju severozahodno od Ljubljane pomeni bistveno spremenjene okoliščine za načrtovanje prometnega sistema v tem delu in bodo generirale dodatni promet, ki ni bil zajet v prvotnih študijah, ki so bile podlaga za lokacijski načrt.

Na podlagi navedenih dejstev je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) v letu 2002 pristopila k ponovni preveritvi celotnega omrežja, ki poleg izgradnje povezovalne ceste Stanežiče – Brod vključuje tudi izvedbo polnega priključka Šentvid.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-1/2002/92-0403 z dne 13. 5. 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta). Pobuda je dokumentirana z gradivom Elaborat za dopolnitev pobude za izdelavo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze za umestitev polnega priključka Šentvid (pripravila PNZ Projekt nizke zgradbe d.o.o., Ljubljana in LUZ d.o.o., Ljubljana, marec 2004) in je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04);

Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2004 (Uradni list RS, št. 69/04).

Ministrstvo za promet je v dopisu št. 2644-1/2002/135-0403 z dne 7. 11. 2004 sporočilo, da se v program priprave vključi tudi odsek regionalne ceste na odseku Stanežiče – Vižmarje, za katerega je minister za promet z dopisom št. 2645-25/2002/8-0414 z dne 10. 3. 2003 podal pobudo in z dopisom št. 2645-25/2002/16-0414 z dne 6. 5. 2003 njeno dopolnitev.

Pobuda je bila dokumentirana z gradivom "Študija prometnih povezav širšega območja severozahodno od Ljubljane", ki ga je izdelal PNZ projekt nizke zgradbe, d.o.o., št. projekta 12/802, avgust 2000, in s situacijo obravnavanega območja v merilu 1:5000 in je utemeljena v:

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2003 (Uradni list RS, št. 63/03).

Predmet izdelave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta) so vse prostorske ureditve, vezane na ureditev:

polnega priključka Šentvid, ki predvideva izgradnjo dveh enosmernih predorskih ramp, ki se priključita na avtocestni predor. Od mesta priključitve oziroma izključitve predorskih ramp do konca avtocestnega predora na južni strani v Pržanu se izvede vsaka od dveh cevi avtocestnega predora s tremi voznimi pasovi;

na Celovški cesti se predvidi semaforizirano križišče z razširitvijo obstoječe dvopasovne Celovške ceste v štiripasovno cesto od križišča s Kosmačevo cesto do Stanežič, to je do meje državnega lokacijskega načrta za povezovalno cesto Stanežiče – Brod (za križiščem Metalka), vključno z ureditvijo križišča s Kosmačevo ulico;

v okviru sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta so predvideni tudi naslednji ukrepi: vodenje peš in kolesarskega prometa, ureditev, zaščita in prestavitev komunalnih vodov, ureditev odvodnjavanja, ureditev prometne signalizacije, ureditev avtobusnega postajališča, rešitev vseh dostopov, dovozov in tangiranih priključkov, ki se zaradi širitve ceste porušijo ali prestavijo.

Načrtovana ureditev poteka po območju Mestne občine Ljubljana.

Dne 1. 10. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco za spremembo in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze in dne 12. 2. 2004 za regionalno cesto na odseku Stanežiče – Vižmarje z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta:

prouči možnost kasnejše umestitve mestne železnice (tramvaj), ki jo ima Mestna občina Ljubljana vključeno v dolgoročni prostorski plan;

prouči zahtevo po upoštevanju koridorja za javni promet po sredini Celovške ceste v širini 9 m;

utemelji, da se ne bo povečal tranzitni in ostali promet v Šentvidu zaradi izgradnje polnega priključka, kar bi negativno vplivalo na bivalne razmere na območju Šentvida.

Priprava sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta obsega izdelavo:

presoje in medsebojne primerjave predlagane rešitve z ničelnim stanjem z okoljskega vidika (za potrebe izdelave celovite presoje vplivov na okolje),

strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,

predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-15/2004 in št.354-19-16/2004, z dne 8. 10. 2004, ugotovljeno, da spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta lahko pomembno vplivajo na okolje, ker vsebujejo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za recenzijo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je DARS, Ulica XIV divizije 4, Celje, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev so Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in Mestna občina Ljubljana, vsak v okviru svojih pristojnosti v skladu z določili Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02-Odločba US, 110/02-ZGO-1, 131/04-Odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZJC).

Načrtovalec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljevanju: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,