Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina |...

795. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina

Na podlagi 13., 15. in 16. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o registru pridelovalcev grozdja in vina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (UL L št. 208 z dne 31. 7. 1986, str. 1; z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje, in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1; z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje:

-

način vodenja registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in podatke, ki se obdelujejo v registru,

-

podatke, ki jih morajo pridelovalci sporočati v register, postopek in način vpisa v register,

-

pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,

-

upravne enote, ki vodijo register, in

-

način pridobitve dovoljenja za obnovo vinograda.

2. člen

(izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-

pridelovalec je pridelovalec grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki se mora v skladu z zakonom, ki ureja vino, vpisati v register;

-

vinograd je strnjena površina, zasajena z vinsko trto, ki jo obdeluje isti pridelovalec, je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.). Kadar preko strnjene površine, ki jo obdeluje isti pridelovalec in je enotno urejena ter ima enoten sistem obdelave, poteka meja vinorodnega okoliša, se šteje vsak del take površine za samostojen vinograd;

-

izločeno grozdje, mošt, vino oziroma drug proizvod je pridelek oziroma proizvod, ki je zaradi neizpolnjevanja pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, izločen iz nadaljnje pridelave, predelave oziroma prodaje ter se ga neškodljivo odstrani ali se predela v druge proizvode iz grozdja in vina;

-

končni potrošnik je oseba, ki kupljenega pridelka oziroma proizvoda ne predeluje oziroma dodeluje;

-

pridelovalno območje je območje, določeno v predpisu, ki ureja pridelovalna območja v Republiki Sloveniji;

-

neto površina vinograda je površina, zasajena z vinsko trto, in se izračunana z množenjem števila trsov in sadilnih razdalj med njimi;

-

sadilna razdalja v vrsti je povprečje več reprezentativnih presledkov med trsi, posajenimi v vrsti, izmerjenimi po pravokotni projekciji;

-

sadilna razdalja med vrstami je povprečje več reprezentativnih presledkov med vrstami z zasajenimi trsi, izmerjenimi po pravokotni projekciji; pri enovrstnih terasah je sadilna razdalja med vrstami povprečje presledkov med vrsto trsov in stikom terase z zgornjo brežino, izmerjena po pravokotni projekciji; pri dvo ali večvrstnih terasah pa je sadilna razdalja med vrstami povprečje presledkov med vrstama na terasi, izmerjena po pravokotni projekciji;

-

bruto površina vinograda je površina grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: GERK) in predstavlja površino zasajeno z vinsko trto, vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah.

(2)

Površina obračališč in poti lahko pri vinogradu, zasajenem v vertikali, manjšem ali enakem 30 arov predstavlja največ 33 odstotkov neto površine vinograda, vinogradu večjem od 30 arov in manjšem ali enakem 60 arov največ 25 odstotkov neto površine vinograda in vinogradu večjem od 60 arov največ 18 odstotkov neto površine vinograda.

(3)

Površina obračališč, poti in brežin lahko pri vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu do 15 odstotkov, manjšem ali enakem 30 arov predstavlja največ 33 odstotkov neto površine vinograda, vinogradu večjem od 30 arov in manjšem ali enakem 60 arov največ 25 odstotkov neto površine vinograda in vinogradu večjem od 60 arov največ 18 odstotkov neto površine vinograda.

(4)

Površina obračališč in poti lahko v vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu 15 odstotkov in več, predstavlja največ 25 odstotkov neto površine vinograda.

(5)

Površina brežin lahko v vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu 15 odstotkov in več, predstavlja največ delež bruto površine, ki je enak odstotku nagiba vinograda.

(6)

Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena je samostojen vinograd tudi vsak del strnjene površine, preko katere poteka meja pridelovalnega območja, ki je manjše od vinorodnega okoliša, če želi pridelovalec pridelek iz tega vinograda označevati z nazivom tega pridelovalnega območja.

II. VODENJE REGISTRA

3. člen

(upravne enote)

Register vodijo upravne enote iz seznama v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravna enota), ki vanj vpisujejo podatke iz 7. člena tega pravilnika, razen podatkov o ocenah vina, ki jih v register vpisuje pooblaščena organizacija za oceno vina, imenovana v skladu z zakonom, ki ureja vino, ter podatkov o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov in o rezervi pravic za obnovo vinogradov, ki jih v register vpisuje ministrstvo. Na podlagi podatkov iz registra ministrstvo vodi zbirni register. Register se vodi na enoten način, na elektronskem mediju.

4. člen

(pridelovalec)

(1)

V register se vpiše pridelovalec, ki je fizična ali pravna oseba in opravlja najmanj eno dejavnost iz 5. člena tega pravilnika ter je nosilec kmetijskega gospodarstva, določenega v predpisu, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko gospodarstvo), v okviru katerega se obdelujejo vinogradi oziroma prideluje mošt, vino in drugi proizvodi.

(2)

Če nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, ne obdeluje vinogradov oziroma prideluje mošta, vina in drugih proizvodov, se poleg nosilca v register vpiše tudi član kmetije, določen v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ki obdeluje vinograde oziroma prideluje mošt, vino in druge proizvode.

(3)

Pridelovalec je vpisan v register le pod eno številko vpisa v register, z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru enega kmetijskega gospodarstva.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko pridelovalec, ki je fizična oseba in samostojni podjetnik posameznik, v register vpisan pod dve številki vpisa v register, ločeno kot fizična oseba in kot samostojni podjetnik posameznik, vendar mora ob vpisu v register navesti katere vinograde obdeluje kot fizična oseba in katere kot samostojni podjetnik posameznik in v register ločeno prijavljati pridelek s teh vinogradov.

5. člen

(dejavnosti)

Pridelovalci se vpišejo v register, če opravljajo najmanj eno od naslednjih dejavnosti:

1.

pridelava grozdja;

2.

pridelava mošta in neustekleničenega vina;

3.

pridelava drugih proizvodov (zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt oziroma ostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina);

4.

stekleničenje vina;

5.

storitveno polnjenje vina;

6.

destilacija proizvodov iz grozdja in vina, če se izvaja na podlagi predpisa, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom.

6. člen

(pogoji)

(1)

Pridelovalci morajo imeti za opravljanje dejavnosti iz 2. in 3. točke prejšnjega člena:

-

prostore za predelavo grozdja, razen če pridelujejo mošt, vino oziroma druge proizvode iz kupljenega mošta oziroma vina;

-

prostore za nego in hrambo mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: vinska klet), ki so ločeni od drugih prostorov.

(2)

Pridelovalci morajo, za opravljanje dejavnosti iz 4. točke prejšnjega člena tega pravilnika, izpolnjevati naslednje pogoje:

-

prostor, kjer vino stekleničijo, je lahko poseben prostor ali vinska klet, če ustreza pogojem higiensko neoporečnega stekleničenja;

-

prostor za hrambo ustekleničenega vina;

-

imeti končano najmanj srednjo tehnično šolo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljeno usposabljanje iz kletarjenja in stekleničenja vina, ki ga organizirajo območni kmetijski zavodi ali izobraževalne ustanove.

(3)

Za opravljanje dejavnosti iz 3. in 5. točke prejšnjega člena mora pridelovalec imeti končano najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri.

(4)

Pridelovalci morajo za opravljanje dejavnosti iz 4. in 5. točke prejšnjega člena tega pravilnika imeti polnilno opremo, ki omogoča polnjenje vina. Če pridelovalec ne vrši dejavnosti iz 5. točke prejšnjega člena na lokaciji pridelave neustekleničenega vina, mora izpolnjevati tudi pogoj iz prve alinee drugega odstavka tega člena.

(5)

Za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena mora imeti pridelovalec ustrezno opremo, ki omogoča destilacijo proizvodov iz grozdja in vina v destilat z volumskim deležem alkohola najmanj 80 vol.%.

(6)

Šteje se, da pridelovalec izpolnjuje pogoj iz tretje alinee drugega odstavka tega člena, če ta pogoj izpolnjuje nosilec ali član kmetije v okviru katere se obdelujejo vinogradi, določen v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

7. člen

(podatki, ki se vpišejo v register)

V register se vpišejo podatki:

1.

o pridelovalcih:

-

številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdelujejo vinogradi oziroma prideluje mošt, vino in drugi proizvodi, in se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: register kmetijskih gospodarstev),

-

osebno ime, naslov in davčna številka pridelovalca, ki se povzame iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo,

-

dejavnosti iz 5. člena tega pravilnika,

-

naslov vseh lokacij, kjer se opravljajo dejavnosti, za katere je vpisan v register,

-

številka in datum vpisa v register, datum spremembe vpisa v register in izbrisa iz registra,

-

podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinograda, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin;

2.

o vinogradu:

a)

o zemljišču:

-

GERK na katerem je vinograd, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, vključno z njegovim grafičnim prikazom,

-

površina GERK, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev,

-

neto površina vinograda, ki se izračuna v skladu z 2. členom tega pravilnika,