Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne...

3876. Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa načine ugotavljanja skladnosti in označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: merila), ki se dajejo v promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji.

2. člen

Načini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste meril so:

-

odobritev tipa merila,

-

prva overitev merila,

-

neposredna overitev posamičnega merila,

-

izjava o skladnosti s tipom merila,

-

EEC-odobritev tipa merila in

-

in EEC-prva overitev merila.

3. člen

Ta pravilnik se nanaša na merila, njihove sestavne dele, dodatne naprave in merilno opremo.

II. ODOBRITEV TIPA MERILA

4. člen

Postopek odobritve tipa merila (v nadaljnjem besedilu: odobritev tipa) je zaporedje dejanj, izvedenih pred preskusom merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerek predvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila), na podlagi katerih Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) odloči o skladnosti tipa merila s predpisi.

Odobritev tipa se šteje za popolno tudi, če so v njej navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je odobritev tipa dana.

5. člen

Zahtevo za odobritev tipa lahko vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji in mora vsebovati naslednje podatke:

-

firmo in sedež proizvajalca merila,

-

ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa merila,

-

vrsto merila in namen uporabe,

-

popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa.

Zahtevi za odobritev tipa mora vložnik priložiti:

a)

splošni opis merila,

b)

idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov in vezij; sestavno risbo; fotografijo merila idr.,

c)

opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja,

d)

opise in razlage, potrebne za razumevanje navedenega iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanja tipa merila,

e)

navodila za uporabo,

f)

opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov,

g)

rezultate projektnih izračunov, pregledov idr.,

h)

poročila o preskusih,

i)

certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetni tistim v načrtu, če ti obstajajo,

j)

izjavo vložnika o skladnosti zadevnega merila z meroslovnim predpisom z navedbo, v katerih predpisih je zahtevana odobritev tipa.

Vso tehnično dokumentacijo mora potrditi proizvajalec merila z žigom, podpisom in datumom. Zahtevo iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo v točkah a), c), d), e), f) in j) prejšnjega odstavka je treba predložiti v slovenskem jeziku.

Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v postopku.

6. člen

Na zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi druge podatke o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladnosti s predpisi.

7. člen

Vložnik mora predložiti v postopek odobritve tipa najmanj eno različico merila, ki jo določi urad. Na zahtevo urada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.

8. člen

Urad po pregledu zahteve za odobritev tipa in ugotovitvi, da je vloga popolna, določi izvajalca ter kraj in obseg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merila na podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusu tipa merila.

Preskus tipa merila obsega pregled predložene tehnične in druge dokumentacije, preverjanje in ovrednotenje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merila izdelan skladno s to dokumentacijo, ter preglede in/ali preskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahtevam.

Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregleda poročilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi odobritve tipa.

9. člen

Preskus tipa merila je lahko glede na obseg in namen popoln, delen, omejen ali ponoven.

10. člen

Pri popolnem preskusu tipa merila se ovrednotijo vse meroslovne lastnosti in tehnične izvedbe, da se ugotovi, ali je tip merila skladen z zahtevami, določenimi z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril.

11. člen

Pri delnem preskusu tipa merila se ovrednoti omejeno število izbranih meroslovnih in tehničnih lastnosti, da se ugotovi, ali so skladne z meroslovnimi predpisi.

Delni preskus tipa merila se lahko opravi, če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da vpeljane spremembe vplivajo samo na določene lastnosti tega tipa merila.

12. člen

Pri omejenem preskusu tipa merila se ovrednotijo izbrana dokumentacija in bistvene meroslovne in tehnične lastnosti tipa merila, da se ugotovijo morebitna odstopanja od rezultatov predhodnega preskusa tipa merila.

Omejeni preskus tipa merila se lahko opravi:

-

če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati vpliv izvedene spremembe na druge meroslovne lastnosti tipa merila;

-

če je za ta tip merila pristojna tuja meroslovna institucija že izdala certifikat o odobritvi tipa merila, V tem primeru se omejeni preskus opravi, če vložnik priloži zahtevi iz 5. člena tega pravilnika certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in dodatki o spremembah, poročilo o preskusu, na podlagi katerega je bil izdan certifikat o odobritvi tipa merila, in izjavo proizvajalca merila, da je tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa, skladen s tipom, opisanim v priloženem certifikatu o odobritvi tipa merila.

13. člen

Delni ali omejeni preskus tipa merila se lahko opravi tudi za tip merila, za katerega je Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ izdal odločbo o odobritvi tipa merila. V tem primeru mora vložnik zahtevi iz 5. člena tega pravilnika priložiti odločbo o odobritvi tipa merila s prilogo in poročilom o preskusu, na podlagi katerega je bila izdana odločba o odobritvi tipa merila.

14. člen

Pri ponovnem preskusu tipa merila se ponovno pregledajo vse ali samo nekatere specifične lastnosti merila.

Ponovni preskus tipa merila lahko zahteva urad ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila, če je podana utemeljena domneva, da tip merila ni več skladen z meroslovnimi predpisi in da ni več primeren za uporabo.

15. člen

Poročilo o preskusu iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati:

-

poročilo o rezultatih preskusa,

-

poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,

-

priporočila v zvezi z odobritvijo tipa.

Poročilo o preskusu dobi vložnik zahteve za odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo.

16. člen

Če tip merila izpolnjuje zahteve, določene z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, urad izda certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo, ki mora vsebovati:

-

na prvi strani: firmo in sedež vložnika; firmo in sedež proizvajalca merila; proizvajalčevo ime in oznako tipa merila; uradno oznako tipa merila; datum izdaje odobritve in veljavnosti odobritve; meroslovne predpise, s katerimi je odobreni tip merila skladen;

-

v prilogi: navedbo merila (meril) in bistvenih sestavnih delov; navedbo načina označevanja z napisi in oznakami; navedbo meroslovnih predpisov, ki veljajo za zadevno merilo; navedbo pregledanih in arhiviranih dokumentov; podroben opis merila in njegovih izvedenk; navedbo osnovnih meroslovnih parametrov; navedbo dodatnih zahtev pri prvi in rednih overitvah; navedbo načina označevanja pri overitvah; navedbo dodatnih zahtev pri montaži, zaščiti nastavljivih parametrov ali justiranju; navedbo področij omejene uporabe merila; navedbo omejenega števila meril, na katerega se odobritev tipa nanaša; navedbo kraja in časa obvezne hrambe primerka merila in potrjene kopije tehnične dokumentacije.

Na podlagi delnega ali omejenega preskusa tipa merila urad izda certifikat o začasni odobritvi tipa merila, če ugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnosti merila potrebnega več časa, v katerem se da vzorec merila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem in proučevanjem.

Certifikat iz prejšnjega odstavka se izda za dobo največ enega leta in se lahko izjemoma podaljša še za eno leto.

17. člen

Vložnik zahteve za odobritev tipa je dolžan hraniti certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično dokumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še 10 let po izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila.

Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipa merila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do 5 let po pridobitvi odobritve tipa.

18. člen

Certifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo 10 let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko na podlagi obstoječe in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljavnost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po 10 let.

V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju merila, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, lahko urad izda certifikat z veljavnostjo 2 let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko veljavnost certifikata podaljša še za 3 leta.

Certifikat o odobritvi tipa merila iz prvega in drugega odstavka tega člena se obnovi oziroma podaljša z dodatkom k certifikatu.

19. člen

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, lahko prenese pravice, ki izhajajo iz odobritve tipa, na drugega pooblaščenega zastopnika. Prenos se opravi s pisno pogodbo, ki jo je treba priložiti zahtevi za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila.

20. člen

Uradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifikacijo odobrenega tipa merila, je sestavljena iz:

-

dvočrkovne oznake SI,

-

dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

-

dvoštevilčne oznake skupine meril,

-

tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi tipa merila v danem letu.

21. člen

Če urad ugotovi, da tip merila ne izpolnjuje zahtev, določenih z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, zavrne odobritev tipa.

Odločba o zavrnitvi odobritve tipa merila mora vsebovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestavnih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomembnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih je bil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti in vrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, in ustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjene pogoje.

Zoper odločbo o zavrnitvi odobritve tipa merila je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

22. člen

Če proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede take spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, je imetnik certifikata dolžan vložiti zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavno uradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjih sprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merila ter vzrok za zahtevane spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila in primerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.

23. člen

Proizvajalec ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe v zvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi sprememb na odobrenem tipu merila.

III. PRVA OVERITEV MERILA

24. člen

Prva overitev merila (v nadaljnjem besedilu: prva overitev) pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z oznako prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi.

Prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in v skladu s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila.

Prve overitve izvede urad ali pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: organ za ugotavljanje skladnosti).

Veljavnost oznake prve overitve preneha zadnji dan koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z oznako prve overitve in/ali je bilo izdano potrdilo o skladnosti s predpisi, razen če je s posebnim predpisom določeno drugače. Rok veljavnosti prve overitve za posamezno vrsto merila je enak roku veljavnosti redne overitve za to vrsto merila.

25. člen

Proizvajalec merila ali njegov pooblaščeni zastopnik mora podati zahtevo za prvo overitev, ki se praviloma vloži za vsako merilo posebej. Če se sočasno zahteva prva overitev več meril iste vrste, se lahko vloži ena zahteva, pri čemer se vsa merila navedejo v prilogi k zahtevi.

Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

-

podatke o vložniku zahteve,

-

ime firme in sedež (ime in naslov) proizvajalca merila,

-

pooblastilo proizvajalca merila za zastopanje v postopku, če je vložnik zahteve pooblaščeni zastopnik proizvajalca,

-

podatke o merilu (naziv merila, tip merila, uradna oznaka, če ta obstaja, serijska številka),

-

dokumentacijo o merilu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, razen točk g) in j), v slovenskem jeziku, če odobritev tipa ni predpisana,

-

navedbo stopnje overitve in poročilo o izvedenih pregledih, če se merilo overja v več stopnjah,

-

navedbo kraja uporabe merila.

26. člen

Postopek prve overitve zajema:

1.

pregled zahteve za prvo overitev,

2.

identifikacijo merila, da se ugotovi, ali:

a)

merilo spada v vrsto meril, za katero ni predpisana odobritev tipa merila. Če za merilo ni predpisana odobritev tipa, se ugotovi, ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za posamezno vrsto meril,

b)

je merilo pridobilo odobritev tipa in ali je merilo skladno z odobrenim tipom in predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto meril, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

3.

preskus merila skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto merila, ki se nanaša zlasti na

a)

meroslovne lastnosti,

b)

največje dopustne pogreške,

c)

konstrukcijo, ali ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale,

d)

prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami prve overitve,