Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost...

158. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

Na podlagi 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV).

II. PREDMET OBDAVČITVE

2. člen

(promet storitev)

(1)

Za promet storitev se šteje vsak promet, ki ni promet blaga.

(2)

Pri popravilu stvari se pri presoji ali gre za promet blaga ali za promet storitev, upošteva vrednost deleža materiala, ki ga je porabil oziroma vgradil davčni zavezanec, ki popravi stvar. Če znaša vrednost materiala v skupni vrednosti plačila za opravljeno storitev več kot 50% se šteje, da je opravljen promet blaga in ne promet storitve.

(3)

Opustitev in dopustitev nekega dejanja se šteje za opravljanje storitev. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic. Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti.

3. člen

(oplemenitenje in izdelava izdelkov iz naročnikovega materiala)

(1)

Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, se od takšne izročitve ne obračuna in ne plača DDV glede na to, da naročnik še nadalje zadrži možnost razpolaganja s tem materialom.

(2)

Če proizvajalec iz prejšnjega odstavka ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne se šteje, da je bil v tem delu opravljen promet blaga s strani naročnika proizvajalcu, od katerega se obračuna in plača DDV.

4. člen

(zamenjava)

Pri zamenjavi blaga ali storitev je promet obdavčljiv pri vsakem dobavitelju.

5. člen

(vračilo blaga)

(1)

Če kupec v reklamacijskem roku ali v drugem roku, ki je določen v pogodbi, vrne blago dobavitelju se šteje, da promet ni bil opravljen.

(2)

Če dobavitelj v roku iz prejšnjega odstavka zamenja eno blago z drugim se šteje, da je bil opravljen prvotno nameravan promet blaga, ki je obdavčljiv.

(3)

Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta promet ni obdavčljiv.

(4)

Če dobavitelj iz drugega in tretjega odstavka tega člena da v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.

6. člen

(stvarni vložki)

Od stvarnih vložkov, vplačanih v postopku povečanja osnovnega kapitala družbe se ne obračunava in ne plačuje DDV.

7. člen

(preoblikovanje pravne osebe in samostojnega podjetnika)

(1)

Pri preoblikovanju pravne osebe iz ene pravnoorganizacijske oblike v drugo obliko se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2)

Prejšnji odstavek se nanaša tudi na preoblikovanje samostojnega podjetnika – posameznika v pravno osebo in na preoblikovanje pravne osebe v samostojnega podjetnika – posameznika.

8. člen

(statusne spremembe, prenos sredstev in virov sredstev podjetja ali dela podjetja)

(1)

Pri združitvi družbe (pripojitvi ali spojitvi) ter delitvi družbe na več družb v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2)

Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev), ki tvori gospodarsko celoto na drugega davčnega zavezanca, kot naslednika prenositelja, se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(3)

Pri prenosu premoženja, izkazanega v knjigovodstvu davčnega zavezanca – fizične osebe, na osebe, ki nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti davčnega zavezanca, se ne obračunava in ne plačuje DDV.

9. člen

(likvidacija in stečaj)

(1)

Od prometa blaga in storitev, opravljenega v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se obračunava in plačuje DDV.

(2)

Za promet, opravljen v postopku likvidacije in v postopku stečaja, je davčni zavezanec likvidacijski oziroma stečajni dolžnik.

10. člen

(prodaja blaga v postopku izvršbe)

Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda določeno blago se šteje, da je bila prodaja opravljena neposredno s strani dolžnika kupcu.

11. člen

(uporaba in prodaja zastavljenega blaga)

(1)

Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za storitev, od katere se plačuje DDV.

(2)

Pri prodaji zastavljene stvari sta opravljena dva prometa blaga, ki sta predmet obdavčitve: prvi promet s strani zastavitelja zastavnemu upniku in drugi promet s strani zastavnega upnika kupcu zastavljene stvari.

(3)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri prenosu zastavljenih premoženjskih pravic.

12. člen

(vračljiva embalaža)

Zamenjava vračljive embalaže ni promet blaga v smislu 4. člena ZDDV.

13. člen

(promet blaga, za katerega ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV)

Od prometa blaga, od katerega davčni zavezanec pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, se ne obračunava in ne plačuje DDV, če ni z ZDDV drugače določeno.

14. člen

(primanjkljaj blaga)

Primanjkljaj blaga se šteje za jemanje blaga za neposlovne namene, razen:

1.

primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;

2.

primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;

3.

primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.

15. člen

(darila manjših vrednosti)

Od daril manjših vrednosti se po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV ne plačuje DDV, če pri tem ne nastane obveznost protistoritve prejemnika.

16. člen

(jemanje blaga in uporaba storitev za neposlovne namene)

Od blaga, ki ga davčni zavezanec uporabi za neposlovne namene ter od uporabe poslovnih sredstev v zasebne namene in uporabe poslovnih sredstev za opravljanje storitev v zasebne namene se plačuje DDV, če je davčni zavezanec za to blago oziroma za ta sredstva uveljavil odbitek vstopnega DDV.

17. člen

(uvoz)

Vnos blaga, od katerega se plačuje DDV pri uvozu v skladu z 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga na carinsko območje.

III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV

18. člen

(davčni zavezanci)

(1)

Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična), ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v skladu s predpisi, ne glede na to, ali je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco.

(2)

Davčni zavezanec opravlja dejavnost samostojno, če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost.

(3)

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma samostojno in deloma nesamostojno, je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na samostojno dejavnost.

(4)

Davčni zavezanec je tudi združenje oseb, če opravlja dejavnost. Če združenje oseb ni pravna oseba, mora v pogodbi o združitvi določiti enega člana združenja za davčnega zavezanca. Če s pogodbo ta oseba ni določena, jo določi davčni organ izmed članov združenja. Za davčne obveznosti združenja odgovarjajo člani združenja solidarno.

(5)

Davčni zavezanec je tudi poslovna enota tuje osebe. Poslovna enota je stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali deloma opravlja dejavnost tuje osebe in primeroma vključuje: sedež uprave, podružnico, poslovalnico, tovarno, obrat, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se izkoriščajo naravna bogastva, gradbišče ali kraj, kjer se opravljajo gradbena ali montažna dela, vsak drug prostor za opravljanje dejavnosti, ki se uporablja za industrijske, trgovinske ali poklicne namene, razen, če gre za opravljanje dejavnosti neodvisnega agenta.

19. člen

(davčni zastopnik)

(1)

Davčni zastopnik je pravna oziroma fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jo imenuje davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, da v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.

(2)

Če davčni zavezanec, ki ima sedež oziroma običajno bivališče izven Slovenije, imenuje davčnega zastopnika, mora o tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki je pristojen za davčnega zastopnika.

(3)

V pisnem obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti navedena firma oziroma ime in sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče ter davčna številka davčnega zastopnika.

20. člen

(plačnik DDV pri uvozu)

(1)

Carinski dolžnik, ki mora po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, je oseba iz tretjega odstavka 143. člena carinskega zakona.

(2)

Če nastane obveznost za plačilo DDV pri uvozu zaradi drugih razlogov, kot pa je sprejem carinske deklaracije za sprostitev uvoženega blaga v prost promet oziroma carinske deklaracije za začasni uvoz blaga z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, so carinski dolžniki, ki morajo po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, osebe iz četrtega odstavka 144. člena, tretjega odstavka 145. člena, tretjega odstavka 146. člena ali tretjega odstavka 147. člena carinskega zakona.

(3)

Če je glede na okoliščine posameznega primera mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 5. točko 12. člena ZDDV pri uvozu dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.

(4)

Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.

IV. KRAJ OBDAVČITVE

21. člen

(prevozne storitve)

(1)

Pri prevoznih storitvah se za kraj opravljene storitve šteje celoten del poti, kjer se opravi prevozna storitev. To pravilo se nanaša na vse vrste prevoza, vključno na zračni in pomorski prevoz. Če se prevozna storitev ne opravi le v Sloveniji, se DDV plača od dela prevoza, ki je opravljen v Sloveniji, del prevoza, ki je opravljen izven Slovenije, je oproščen plačila DDV. V tem primeru je potrebno prevozno storitev razdeliti glede na število prevoženih kilometrov v Sloveniji in na število prevoženih kilometrov izven Slovenije.

(2)

Pri mednarodnem zračnem in mednarodnem pomorskem prevozu se šteje, da se prevoz začne s potnikovim prestopom carinske kontrolne točke pri odhodu oziroma prihodu.

22. člen

(kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)

Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV se za kraj opravljanja storitev šteje:

1.

kraj sedeža davčnega zavezanca – prejemnika, če je prejemnik storitve davčni zavezanec;

2.

kraj poslovne enote – prejemnika, če je prejemnik storitve poslovna enota;

3.

kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali poslovno enoto (prvi odstavek 17. člena ZDDV), če prejemnik navedenih storitev ni davčni zavezanec.

V. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV

23. člen

(splošno)

(1)

Če je izdan račun, nastane obveznost obračuna DDV (v nadaljnjem besedilu: davčna obveznost) ne glede na to, v katerem delu je dobava opravljena oziroma ne glede na to ali je bila dobava opravljene ali ne.

(2)

Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.

24. člen

(postopne dobave)

Če se blago ali storitve dobavljajo postopno, davčni zavezanec ni dolžan obračunati DDV po tretjem odstavku 19. člena ZDDV, temveč ga mora obračunati najkasneje zadnji dan v obdobju, na katerega se nanaša račun oziroma plačilo, s tem, da obdobje, za katerega se obračunava, ni daljše od 31 dni.

25. člen

(izročitev blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV)

Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.

26. člen

(storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)

(1)

Pri storitvah, ki jih davčni zavezanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji, nastane davčna obveznost v davčnem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.

(2)

Pri storitvah iz prejšnjega odstavka, za katere je bilo opravljeno plačilo, preden so bile storitve opravljene, nastane davčna obveznost na dan plačila.

27. člen

(nevrnjena embalaža)

Pri zaračunavanju nevrnjene embalaže nastane davčna obveznost v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.

28. člen

(predplačila)

Pri predplačilih nastane davčna obveznost na dan prejema predplačila, ne glede na dejansko opravljen promet blaga oziroma storitev. DDV se obračuna po preračunanih stopnjah iz 37. člena tega pravilnika.

29. člen

(uvoz blaga)

(1)

V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga po 143. členu carinskega zakona.

(2)

Po tretjem odstavku 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga v skladu s 144. do 147. členom carinskega zakona.

(3)

Četrti odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s 143. do 147. členom carinskega zakona, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev "prosto".

VI. DAVČNA OSNOVA

30. člen

(neporabljeni material)

Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.

31. člen

(zamenjava)

Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.

32. člen

(lastna cena)

Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi.

33. člen

(povečanje davčne osnove)

Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo. Zaradi povišanja plačila se spremeni davčna osnova in s tem DDV oziroma odbitek vstopnega DDV. Odbitek vstopnega DDV pri prejemniku je mogoč samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun v skladu s 34. členom ZDDV.

34. člen

(zmanjšanje davčne osnove)

(1)

Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in bonifikacije, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

(2)

Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV zaradi nezmožnosti poplačila je možno samo:

1.

če je bil nad prejemnikom začet stečajni postopek;

2.

če je bil postopek prisilne izvršbe zaradi izterjave terjatve do prejemnika neuspešen in je zato izvršilno sodišče postopek ustavilo.

(3)

Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.

(4)

Zneski, ki jih davčni zavezanec vrne kupcu za vrnjeno embalažo, zmanjšujejo davčno osnovo po dvanajstem odstavku 21. člena ZDDV v višini, ki je enaka vrnjenemu znesku, brez DDV.

35. člen

(davčna osnova pri uvozu blaga)

(1)

V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDDV se vrednost blaga določa v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona in drugimi posebnimi pravili ugotavljanja carinske vrednosti blaga, določenimi s carinskim zakonom ter podzakonskimi akti k carinskemu zakonu.

(2)

Če je bilo carinsko blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v davčno osnovo tega blaga.

(3)

Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s 83. členom carinskega zakona in carinski deklarant zahteva, da se uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot davčna osnova za to blago.

(4)

Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.

(5)

Če je carinsko blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti carinski coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti carinski coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v davčno osnovo tega blaga.

(6)

Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti carinski coni predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona in carinski deklarant zahteva, da se uporabi drugi odstavek 140. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot davčna osnova za to blago.

(7)

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.

36. člen

(davčna osnova pri vrnitvi blaga z začasnega izvoza na oplemenitenje)

(1)

V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova za obračun DDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2)

Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga se ugotovi v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona. Vrednost začasno izvoženega blaga pa se ugotovi v skladu s četrtim odstavkom 115. člena carinskega zakona.

(3)

Če je bilo blago začasno izvoženo na oplemenitenje samo zaradi popravila, je v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV davčna osnova za obračun DDV enaka višini stroškov popravila, vendar le, če ti stroški predstavljajo edino nadomestilo za popravilo in nanj ne vplivajo kakršne koli povezave med plačnikom DDV in osebo, ki popravilo opravi.

VII. DAVČNA STOPNJA

37. člen

(stopnji DDV)

(1)

DDV se plača po stopnji 19% oziroma 8% od davčne osnove.

(2)

Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:

stopnja DDV x 100 preračunana davčna stopnja = ------------------- 100 + stopnja DDV

(3)

Preračunana stopnja 19% znaša 15,9664%, preračunana stopnja 8% znaša 7,4074%.

38. člen

(izdelki, namenjeni za prehrano ljudi)

(1)

Med izdelke iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1.

meso in drugi užitni klavnični proizvodi (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);

2.

ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0301 do vključno 0307, razen iz tarifne oznake 0301 10 – okrasne ribe);

3.

mleko in mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);

4.

perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: od 0407 00 30 do vključno 0408, razen iz tarifnih oznak: 0408 11 200, 0408 19 200, 0408 91 200 in 0408 99 200);

5.

naravni med (tarifna oznaka 0409 00 000);

6.

drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 000 in 0504 00 000) in umetna čreva (tarifna oznaka 3917 10);

7.

užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji, razen semenskih (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);

8.

užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali dinj in lubenic (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0 814 00 000);

9.

kava, čaji in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);

10.

žita, namenjena za prehrano ljudi (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008, razen semenskega in krmnega žita);

11.

proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenično lepilo (tarifne oznake: od 1101 00 do 1109 00 000, razen proizvodov za krmo živali);

12.

oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208 razen semen za neprehrambeno industrijsko rabo, za setev ali za prehrano živali);

13.

šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti (tarifne oznake od 1301 do vključno 1302);

14.

masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do 1521, razen izdelkov za tehnične in neprehrambene industrijske namene);

15.

izdelki iz mesa, rib, rakov in drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 do 1605);

16.

sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);

17.

kakav in kakavovi izdelki (tarifne oznake: od 1801 00 000 do vključno 1806);

18.

izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do 1905);

19.

izdelki iz vrtnin, sadja in drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);

20.

razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106) ;

21.

pijače (tarifne oznake: od 2201 do vključno 2202 in 2209 00);

22.

sol, primerna za človeško prehrano (tarifna oznaka 2501 00 9110);

23.

vitamini (tarifna oznaka 2936);

24.

drugi dodatki hrani:

-

kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati in kazeinska lepila (tarifne oznake: 3501 10 900 in 3501 90 900);

-

albumini, albuminati in drugi albuminski derivati (tarifne oznake: 3502 11 900, 3502 19 900, 3502 20 910, 3502 20 990, 3502 90 700 in 3502 90 900);

-

želatina in njeni derivati, ribje lepilo, drugo lepilo živalskega izvora razen kazeinskih lepil iz tarifne oznake 3501, tarifna oznaka 3503 00 100 – želatina in njeni derivati;

-

dekstrini in drugi modificirani škrobi (tarifne oznake: 3505 10 100, 3505 10 500 in 3505 10 900;

-

encimi, ki niso zajeti na drugem mestu (tarifna oznaka 3507), beljakovinske snovi, lepila, encimi, primerni za človeško prehrano (tarifne oznake: od 3501 do vključno 3507).

(2)

Priprava jedi iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

39. člen

(izdelki, namenjeni za prehrano živali, žive živali, semena in sadike)

(1)

Med izdelke, namenjene za prehrano živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak:

1.

proizvodi živalskega izvora, neprimerni za človeško prehrano (tarifne oznake: 0511 91 in 0511 99);

2.

krmna žita (tarifne oznake: od 1001 do 1005, 1007 00 in 1008); proizvodi mlinske industrije, namenjeni za prehrano živali (tarifne oznake: od 1101 00 do 1109 00 000);

3.

oljna semena in moka za prehrano živali (tarifne oznake: 1201 00 in 1208);

4.

žitna slama in pleve (tarifna oznaka 1213 00 000); voluminozna krma (tarifna oznaka 1214);

5.

ptičja jajca, neprimerna za človeško prehrano (tarifne oznake: 0408 11 200, 0408 19 200, 0408 91 200 in 0408 99 200)

6.

ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do 2308);

7.

izdelki, ki se uporabljajo kot hrana živali (tarifna oznaka 2309).

(2)

Med žive živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0106 00);

2.

valilna jajca (tarifne oznake: od 0407 00 110 do vključno 0407 00199);

3.

živalsko seme (tarifna oznaka 0511 10 000).

(3)

Med semena in sadike iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak:

1.

živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno (tarifne oznake: od 0601 do vključno 0602), semenski krompir (tarifna oznaka 0701 10 000), čebulček (tarifna oznaka 0703 10 110), semenske stročnice (tarifna oznaka 0713);

2.

semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do 1008);

3.

oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207);

4.

seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka 1209).

40. člen

(zdravila, izdelki za kontracepcijo in izdelki za sanitarno zaščito)

Med zdravila in izdelke, ki se uporabljajo za kontracepcijo ter sanitarno zaščito iz 4. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

zdravila, ki sestoje iz dveh ali več sestavin in ki so pomešana za terapevtsko ali profilaktično uporabo (tarifna oznaka 3003);

2.

zdravila, ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tarifna oznaka 3004);

3.

kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka 3006 60), preservativi (tarifna oznaka 4014 10 000) ter drugi izdelki, npr. kontracepcijske spirale (tarifna oznaka 9018 90 850);

4.

vata, gaza, obveze in podobni proizvodi za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene (tarifna oznaka 3005) in proizvodi iz tarifne oznake 3006 10.

41. člen

(medicinska oprema in tehnični pripomočki)

Med medicinske oziroma ortopedske priprave in rehabilitacijske oziroma tehnične pripomočke iz 5. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

invalidski vozički, vključno z vozički z motornim ali drugačnim mehanskim pogonom (tarifna oznaka 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka 8714 20 000);

2.

ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški pasovi in kilni pasovi; opornice in druge priprave za frakture; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in drugi aparati, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravili hibo ali invalidnost (tarifna oznaka 9021).

42. člen

(javni prevoz potnikov)

(1)

Javni prevoz potnikov in njihove prtljage iz 6. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se opravlja po vnaprej določenih linijah in po vnaprej določenem voznem redu in so zanj določeni cena in splošni prevozni pogoji.

(2)

S prevozom potnikov iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

43. člen

(nosilci besed, slik in zvoka)

(1)

Med nosilce besede, slike in zvoka iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti (tarifne oznake 4901, 4902, 4903 00 000, 4904 00 000, 4905, 4906 00 000, 4910 00 000) pod pogojem, da niso namenjeni za reklamne namene ter

2.

gramofonske plošče, plošče za laserske bralne sisteme in drugi posneti nosilci s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka 8524).

(2)

Med izdelke iz 2. točke prejšnjega odstavka se ne uvršča programska oprema.

44. člen

(gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu)

(1)

Med gnojila iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifne oznake: od 3101 00 000 do vključno 3105;

(2)

Med fitofarmacevtska sredstva iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo vsi proizvodi iz tarifne oznake 3808.

Med storitve iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

storitve za rastlinsko pridelavo: ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01. 41; košnja, pobiranje, baliranje in siliranje krme ter shranjevanje (skladiščenje) nepredelanih kmetijskih pridelkov;

2.

storitve za živinorejo (brez veterinarskih storitev): ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01. 42 ter dela pri vzreji in pitanju živali;

3.

gozdarske storitve: ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/02. 02 ter dela pri izkoriščanju gozda: sečnja, pridobivanje gozdnih sortimentov, pridobivanje lubja;

4.

ribiške in ribogojske storitve: ročna ali strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/05. 01 in A/05. 02

45. člen

(nastanitve v hotelih, penzionih in podobnih nastanitvenih zmogljivostih)

Med nastanitvene zmogljivosti po 12. točki prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo tudi nastanitve v marinah.

46. člen

(uporaba športnih objektov)