Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih...

2421. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti

Na podlagi 21. člena in drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba ureja:

1.

način priprave razvojnih dokumentov in spremljanja izvajanja razvojnih politik, ki jih predlaga, sprejema ali izvaja vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),

2.

pripravo proračunskega memoranduma in določitev državnih razvojnih prioritet,

3.

postopke in dokumente za pripravo predloga, predloga sprememb, predloga rebalansa državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.

(2)

Ta uredba se smiselno uporablja za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

(3)

Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni, za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter do prevzemanja obveznosti na mednarodni ravni.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF).

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednji izrazi, uporabljeni v tej uredbi, naslednji pomen:

1.

predlog proračuna je predlog državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

2.

predlog sprememb proračuna je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;

3.

predlog rebalansa proračuna je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti med proračunskim letom;

4.

dopolnjen predlog proračuna je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

5.

institucionalna klasifikacija izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;

6.

ekonomska klasifikacija javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

7.

programska klasifikacija izdatkov proračuna je klasifikacija, kot je predpisana s posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za finance. Programska klasifikacija prikazuje izdatke po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih;

8.

področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje in nudi storitve ter v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov proračuna, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov proračuna;

9.

glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih uporabnikov proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe, in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti;

10.

podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika proračuna. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;

11.

projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno funkcijo (tehnično–tehnološko) in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;

12.

scenarij je dokument, ki kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje možne prihodnje in med seboj povezane dogodke in njihove posledice. V scenariju se poskuša identificirati nabor vhodnih spremenljivk (npr. inflacija, obrestne mere), ki pripeljejo do določenih stanj;

13.

državna razvojna prioriteta je naloga, ki jo vlada določi kot prednostno;

14.

predlagatelji finančnih načrtov so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta;

15.

leto t označuje tekoče proračunsko leto;

16.

leto t+n označuje prihodnje proračunsko leto, pri čemer n označuje zaporedno leto, ki sledi tekočemu proračunskemu letu;

17.

razvojno načrtovanje je proces priprave strateških dokumentov kot so strategija razvoja Slovenije, državni razvojni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih ter razvojnih dokumentov nižjih ravni (npr. sektorskih) in drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj.

II. DOKUMENTI RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA RAZVOJNIH POLITIK VLADE

1. Dokumenti razvojnega načrtovanja

3. člen

(načela razvojnih politik vlade)

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so dolžni njihovi pripravljalci in izvajalci spoštovati:

-

načelo upoštevanja razvojnih prioritet,

-

načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih in prostorskih možnosti in omejitev,

-

načelo trajnostnega razvoja,

-

načelo partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji ter civilno družbo in

-

načelo informiranja.

4. člen

(obseg razvojnih politik vlade)

(1)

Razvojne politike vlade obsegajo:

-

politike in ukrepe, ki jih za doseganje razvojnih ciljev Republike Slovenije in za izvajanje razvojnih strategij sprejema ali predlaga vlada,

-

razvojne politike Evropske unije, mednarodnih organizacij ter druge mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

(2)

Razvojne politike vlade vsebinsko zajemajo in opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja, določeni v tej uredbi, in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj.

(3)

Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo zlasti:

-

razvojno načrtovanje,

-

medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik vlade,

-

izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade,

-

spremljanje in vrednotenje razvojnih politik vlade, kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah,

-

spreminjanje razvojnih politik ob odstopanju dejanskih gibanj od predvidenih ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov,

-

oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

5. člen

(dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1)

Strateški dokument razvojnega načrtovanja je strategija razvoja Slovenije.

(2)

Izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja je državni razvojni program.

(3)

Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja, za katere veljajo določbe te uredbe, so:

-

resolucija o nacionalnih razvojnih projektih,

-

nacionalni strateški referenčni okvir,

-

področne in sektorske strategije, resolucije in nacionalni programi razvoja, ki jih pripravlja vlada v skladu z nacionalno zakonodajo in sprejetim programom dela,

-

razvojni dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij.

(4)

Poleg dokumentov iz prejšnjih odstavkov so predmet sodelovanja in usklajevanja tudi drugi dokumenti, ki vsebujejo sektorske in regijske politike ter tudi druga vladna gradiva, kadar po svojih učinkih presegajo resorne in regijske razvojne cilje in tako pomembno vplivajo na doseganje skupnih razvojnih ciljev vlade.

6. člen

(strategija razvoja Slovenije)

(1)

Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni dokument vlade, ki na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih in evropskih trendov opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strateške usmeritve in prioritete razvojne politike ter temeljne naloge vlade za njihovo uresničevanje.

(2)

Strategija razvoja Slovenije je sintezni indikativni dokument, ki upošteva ekonomske, socialne, kulturne, prostorske, okoljske, regijske, sektorske in druge razvojne možnosti in omejitve.

7. člen

(državni razvojni program)

(1)

Državni razvojni program je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja, ki s strategijo razvoja Slovenije sprejete strateške usmeritve in razvojne prioritete operativno razdela na indikativno finančno ovrednotene programe, pri čemer upošteva oziroma zajame tudi vse druge dokumente razvojnega načrtovanja, ter za njih predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire financiranja.

(2)

Pri pripravi programov državni razvojni program upošteva sprejete mednarodne obveznosti, pravila Evropske unije, zlasti pri črpanju sredstev evropskega proračuna, ter razvojne pobude regij in civilne družbe.

(3)

Državni razvojni program pri izkazovanju finančno ovrednotenih programov upošteva programsko klasifikacijo državnega proračuna.

8. člen

(drugi dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1)

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih temelji na strategiji razvoja Slovenije in opredeljuje velike razvojno–investicijske projekte nacionalnega pomena v prihodnjem srednjeročnem ali dolgoročnem obdobju. Projekti in programi zajeti v resoluciji, ki se bodo izvajali v obdobju veljavnosti državnega razvojnega programa, so njegov sestavni del.

(2)

Nacionalni strateški referenčni okvir (v nadaljevanju NSRO) je dokument razvojnega načrtovanja, ki zagotavlja, da je pomoč skladov kohezijske politike usklajena s kohezijsko politiko EU in določa povezavo med prednostnimi nalogami EU na eni strani ter strateškimi in izvedbenimi dokumenti razvojnega načrtovanja na drugi strani. NSRO je podlaga za pripravo operativnih programov v okviru evropskih skladov kohezijske politike.

(3)

Področne ali sektorske strategije, resolucije in nacionalni programi opredeljujejo razvoj posameznih dejavnosti, sektorjev ali območij države. Postopek priprave, vsebino in trajanje teh dokumentov praviloma določajo področne ali sektorske institucionalne ureditve.

(4)

Dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in z roki veljavnosti, kot jih določajo pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

9. člen

(sestavine dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1)

Obvezne sestavine izvedbenih in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja ter drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, so:

-

izvedbeni cilji in prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji, usmeritvami in prioritetami;

-

pričakovani razvojni učinki;

-

fizični in finančni kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja in merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;

-

finančni načrt s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);

-

opredeljene potrebe po prostoru;

-

celovita presoja vplivov na okolje;

-

institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in nadzora;

-

prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji ter s civilno družbo ter vključevanja strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada s sklepom določi druge obvezne sestavine.

(3)

Kot vir pri oblikovanju finančnih in fizičnih kazalnikov se uporabljajo uradni statistični podatki. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

10. člen

(nosilci priprave posameznih dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1)

Strategijo razvoja Slovenije pripravita, na podlagi sklepa vlade, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) in služba vlade Republike Slovenije za razvoj (v nadaljnjem besedilu: SVR).

(2)

Državni razvojni program pripravi SVR ob sodelovanju UMAR, ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) in službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: SVLR).

(3)

Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih pripravi SVR.

(4)

Nacionalni strateški referenčni okvir pripravi SVLR.

(5)

Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo ministrstva in vladne službe glede na delovno področje oziroma področne ali sektorske predpise.

11. člen

(vključevanje civilne družbe in strokovne javnosti)

(1)

Nevladne organizacije dajo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja ali pa izrazijo interes za sodelovanje pri usklajevanju dokumenta, ki ga pripravlja vlada.

(2)

V postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike nevladne organizacije, strokovna združenja in druga zainteresirana javnost sodelujejo v skladu z 9. in 17. členom te uredbe.

(3)

Glede na vsebino dokumentov in svojo pristojnost v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike sodelujejo sveti in drugi organi, ki jih kot strokovno posvetovalna telesa imenujejo vlada ali ministri, Ekonomsko socialni svet in druge institucije za usklajevanje družbenih interesov.

2. Medsebojno usklajevanje razvojnih politik vlade

12. člen

(Medsebojna skladnost razvojnih politik vlade)

(1)

Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 4. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajeni ter morajo temeljiti na uradnih makroekonomskih in drugih napovedih in projekcijah. Državni razvojni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih morata biti usklajena s strategijo razvoja Slovenije. Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti usklajeni s strategijo razvoja Slovenije, državnim razvojnim programom in resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih.