Pravilnik o načinih in pogojih zagotavljanja pravic...

3913. Pravilnik o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite

Na podlagi 43., 45. in 62. člena zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 124/00 in 67/01; Uradni list RS, št. 66/00 – odl. US in 113/00 – odl. US) izdaja minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, ministrom, pristojnim za šolstvo, znanost in šport in ministrom, pristojnim za pravosodje

P R A V I L N I K o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Pravilnik podrobneje ureja pogoje in način zagotavljanja pravic prosilcev za azil, in sicer pravice do osnovne oskrbe, zdravstvenega varstva, denarne pomoči ali žepnine ter brezplačne pravne pomoči, humanitarne pomoči in osnovnošolskega izobraževanja.

Pravilnik podrobneje ureja pogoje in način zagotavljanja in uresničevanja pravic tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite v Republiki Sloveniji.

Za tujce, ki jim je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena in ki so do poteka roka, v katerem morajo zapustiti Republiko Slovenijo, vložili prošnjo za posebno obliko zaščite, se uporabljajo predpisi, ki urejajo nastanitev in bivanje tujcev, ki so v postopku odstranjevanja iz Republike Slovenije, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

II. PRAVICA DO OSNOVNE OSKRBE

2. člen

(osnovna oskrba)

Osnovna oskrba prosilca za azil, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom) vključuje nastanitev, prehrano, obleko in žepnino.

Osnovna oskrba tujca, ki mu je priznana posebna oblika zaščite, ki je nastanjen v azilnem domu vključuje nastanitev, prehrano in obleko.

3. člen

(nastanitev)

Prosilec za azil ima pravico do nastanitve v azilnem domu ali drugih nastanitvenih centrih, s katerimi razpolaga Vlada Republike Slovenije, od vložitve prošnje za azil do sprejetja pravnomočne odločbe oziroma do prenehanja razlogov za njegovo nastanitev.

Tujca, ki mu je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena in ki do poteka roka, v katerem mora zapustiti Republiko Slovenijo, vloži prošnjo za posebno obliko zaščite, se do odločitve o posebni obliki zaščite nastani pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.

Tujca, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite lahko pristojni organ, ki mu je izdal odločbo, nastani v azilnem domu ali drugih nastanitvenih centrih, s katerimi razpolaga Vlada Republike Slovenije.

4. člen

(sprejem)

Pri sprejemu prosilca za azil se mora upoštevati njegovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti.

Prosilec za azil, ki se nastani v azilnem domu mora v sprejemnem postopku opraviti higienski in zdravstveni pregled. Vsebino higienskega in zdravstvenega pregleda določi pristojni Zavod za zdravstveno varstvo – Center za epidemiologijo.

5. člen

(temeljna načela in standardi sprejema in nastanitve prosilcev za azil)

Pri sprejemu in nastanitvi prosilcev za azil se mora upoštevati načelo enotnosti družine in varstvo družinskega življenja in zasebnosti, pri čemer bodo sprejeti ustrezni ukrepi za ohranitev enotnosti družine znotraj ozemlja Republike Slovenije, če prosilci za azil tako želijo.

6. člen

(posebne občutljive kategorije prosilcev za azil)

Med posebne občutljive kategorije prosilcev za azil uvrščamo predvsem poslovno nesposobne osebe, mladoletnike, mladoletnike brez spremstva, invalide, starejše osebe, nosečnice, mladoletne otroke s samo enim staršem, žrtve spolnega nasilja in žrtve mučenja ali organiziranega nasilja.

Pri nastanitvi prosilcev za azil s posebnimi potrebami v azilnem domu je potrebno upoštevati položaj teh oseb in temu prilagoditi materialne pogoje sprejema, zdravniško in psihološko nego.

Mladoletniki brez spremstva morajo biti nastanjeni v skladu z možnostmi in v skladu s predpisi, ki urejajo rejniško dejavnost v Republiki Sloveniji ali v primernih prostorih azilnega doma. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki je pristojno za odločanje v postopku priznanja statusa begunca in za nastanitev prosilcev za azil (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) mora takoj pričeti z iskanjem družinskih članov in sorodnikov.

Pristojni organ mora prosilce za azil, ki so žrtve mučenja in organiziranega nasilja, nastaniti v posebnih prostorih in jim zagotoviti ustrezen rehabilitacijski program.

Samske ženske ne smejo biti nastanjene skupaj z moškimi, razen če to same želijo ali v primerih, da gre za družino.

7. člen

(nastanitev izven azilnega doma)

Prosilec za azil se lahko nastani drugje, če to sam želi in ima za to možnost. Prosilec za azil mora predložiti overjeno najemno pogodbo, kopijo osebnega dokumenta lastnika stanovanja in njegovo izjavo o soglasju, da sprejema prosilca za azil v nastanitev. V tej izjavi mora lastnik stanovanja navesti tudi, ali je nastanitev in prehrana za prosilca za azil brezplačna.

Tujcu, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite, lahko pristojni organ, ki mu je izdal odločbo, določi kraj prebivanja na določenem naslovu. Nastanitev tujcev, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite lahko zagotovijo in organizirajo tudi nevladne in druge organizacije v Republiki Sloveniji.

8. člen

(zapustitev azilnega doma)

Prosilcu za azil, ki mu je bil priznan status begunca mora Urad Vlade Republike Slovenije za priseljevanje in begunce v roku sedmih dni po pravnomočnosti odločitve o priznanju statusa begunca zagotoviti najnujnejše stanovanjske prostore za prebivanje.

Prosilec za azil, kateremu je bilo o prošnji za azil pravnomočno odločeno, mora azilni dom oziroma njegovo izpostavo zapustiti do poteka roka za odstranitev iz države. Enako velja tudi za tujca, ki je do poteka roka za odstranitev iz države, zaprosil za posebno obliko zaščite.

9. člen

(pogodbe o nastanitvi)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve lahko sklene z državnimi organi, javnimi organi, drugimi organizacijami ter posamezniki, ki sprejemajo tujce na prenočevanje proti plačilu, pogodbo o začasni nastanitvi in osnovni oskrbi prosilcev za azil.

10. člen

(prehrana)

Prosilec za azil oziroma tujec, ki mu je priznana posebna oblika zaščite ima ob nastanitvi v azilnem domu ali njegovi izpostavi zagotovljeno prehrano, ki obsega tri obroke dnevno.

Osebe s posebnimi potrebami, na primer otroci, nosečnice in bolniki, so upravičene do dodatnih obrokov, ki ustrezajo njihovemu zdravstvenemu stanju in posebnim potrebam. Vsebina in kakovost hrane za te osebe se določa na podlagi mnenja zdravnika.

Prosilcu za azil je v skladu z možnostmi zagotovljena prehrana, ki izhaja iz njegovega verskega prepričanja.

11. člen

(obleka in higienske potrebščine)

Prosilec za azil je ob nastanitvi v azilni dom upravičen do osnovnega paketa, ki obsega najnujnejše higienske potrebščine in oblačila. V času, ko teče postopek za priznanje statusa begunca pa je upravičen do periodičnih paketov.

Kakovost, vsebino in način dodeljevanja osnovnih in periodičnih paketov določi pristojen organ. Paketi se prosilcem za azil dodeljujejo v azilnem domu.

Povečan obseg pravice do pridobitve oblačil prosilcev za azil se izvaja v skladu z možnostmi pristojnega organa in humanitarnih organizacij.

Prosilcem za azil mora biti zagotovljena sveža posteljnina.

12. člen

(žepnina)

Prosilec za azil, ki je nastanjen v azilnem domu in je brez dohodkov, brez premoženja in brez zavezancev, ki so ga v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in sposobni preživljati, je pod pogoji iz tega pravilnika upravičen do žepnine, katere višino enkrat letno določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Prosilci za azil, ki prejemajo denarno pomoč in prosilci za azil, ki imajo lastna sredstva za preživljanje, niso upravičeni do žepnine.

13. člen

(izplačevanje žepnine)

Žepnina se prosilcem za azil izplača enkrat mesečno, prvič po poteku enomesečnega bivanja v Republiki Sloveniji. Žepnina se lahko izplača največ za en mesec nazaj.

Žepnina se prosilcu za azil izplača enkrat mesečno v prostorih azilnega doma.