498. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin
Na podlagi tretjega odstavka 78. člena in 80.h člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin
S to uredbo se ureja pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem države ter načela in postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države.
S to uredbo se določa tudi oblikovanje, vodenje in nadzor internega trga nepremičnin v lasti države.
Ta uredba se ne uporablja za stvarno premoženje, katerega pridobivanje, razpolaganje in upravljanje je urejeno v drugih zakonih ali podzakonskih predpisih, za razpolaganje z živalmi, ki so v lasti države in imajo poseben položaj, in za razpolaganje s posebno tehnično opremo za varovanje oseb.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se ta uredba uporablja za razpolaganje in upravljanje z vsem nepremičnim premoženjem, če posebni zakon ne določa drugače.
Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem občin, s tem da:
-
naloge in pristojnosti Vlade Republike Slovenije opravlja organ, ki je v skladu z zakonom in s splošnim aktom občine pooblaščen, da odloča o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine,
-
naloge predstojnika upravljavca opravlja župan.
Posamezni izrazi imajo v tej uredbi naslednji pomen:
1.
država oziroma premoženje države pomeni Republiko Slovenijo oziroma premoženje Republike Slovenije,
2.
stvarno premoženje obsega premične in nepremične stvari v lasti države,
3.
interni trg nepremičnin je organiziran trg ponudbe nepremičnin v lasti države in povpraševanja po nepremičninah države, katerega udeleženci so neposredni uporabniki državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki), pod pogoji iz te uredbe pa tudi drugi upravljavci državnih nepremičnin,
4.
zunanji trg nepremičnin predstavlja organiziran trg ponudbe nepremičnin v lasti države in povpraševanja po nepremičninah za potrebe države, na katerem lahko sodelujejo, poleg subjektov, ki lahko sodelujejo na internem trgu nepremičnin, tudi vsi drugi zainteresirani subjekti,
5.
javna dražba je javna prodaja, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno,
6.
javna ponudba je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji (v naprej določena cena in drugi pogoji razpolaganja),
7.
javno zbiranje ponudb je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za nakup določenega premoženja,
8.
neposredna pogodba je metoda prodaje, zakupa (najema) ali menjave, katere predmet je nepremičnina in/ali premičnina, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvedena katera od metod razpolaganja,
9.
pristojno ministrstvo je ministrstvo, ki glede na področje dela ministrstva upravlja z državnim premoženjem oziroma pokriva področje dela ministrstva, kamor sodi tudi upravljanje stvarnega premoženja zlasti v osebah javnega prava, agencijah, javnih zavodih, javnih podjetjih, gospodarskih družbah in zavodih v večinski lasti Republike Slovenije. Pojem velja tudi za Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, kadar izvaja pristojnosti v vlogi pristojnega ministrstva,
10.
pridobivanje je skupni pojem za nakup, brezplačno pridobivanje, sprejem darila, pridobitev na podlagi dednega postopka ali kakšen drug način pridobitve lastninske pravice na premoženju,
11.
razpolaganje je skupni pojem za prodajo, menjavo, ali kakšen drug način odsvojitve stvarnega premoženja,
12.
upravljanje je skupni pojem za uporabo, vzdrževanje, oddajo v najem stvarnega premoženja in podobno,
13.
obremenjevanje nepremičnin države je skupni pojem za ustanovitev razpolagalnih stvarnih pravic, kot so služnost na nepremičnini, prepoved odsvajanja nepremičnin, ustanovitev hipoteke na nepremičnini in dovolitev predkupne pravice na nepremičnini, ki je ne določa zakon, ter podobno,
14.
zavarovanje stvarnega premoženja je obvezno in neobvezno zavarovanje, kot npr. dodatno, kasko, paketno in podobno zavarovanje, v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji,
15.
načrt nabav in gradenj je načrt nabav in gradenj po zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), ki vsebuje načrt pridobivanja stvarnega premoženja (npr. nakup, gradnja, neodplačno pridobivanje…),
16.
letni program prodaje državnega stvarnega premoženja je letni program prodaje po zakonu o javnih financah, ki vsebuje seznam stvarnega premoženja, ki je predvideno za razpolaganje (npr. prodaja, menjava, neodplačna odtujitev in drugi pravni posli, na podlagi katerih se lastninska pravica na stvarnem premoženju prenese na drugo pravno ali fizično osebo),
17.
posamezni program prodaje je posamezni program prodaje po zakonu o javnih financah, ki ga je potrebno pripraviti za izvedbo konkretnega razpolaganja s stvarnim premoženjem (program za izvedbo prodaje, menjave ali neodplačne odsvojitve posameznega stvarnega premoženja, ipd.),
18.
posamezni program upravljanja je program (načrt) oddaje v najem po zakonu o javnih financah, ki ga je potrebno pripraviti v primeru oddaje v najem/zakup stvarnega premoženja ali v primeru obremenjevanja nepremičnega premoženja v lasti države,
19.
upravljavci stvarnega premoženja so neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna ter druge pravne osebe (javni gospodarski zavodi, javna podjetja, skladi in agencije, gospodarske družbe, ustanove ipd.), ki jim je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom o ustanovitvi ali s sklepom Vlade Republike Slovenije,
20.
neposredni oziroma posredni uporabniki državnega proračuna so neposredni oziroma posredni uporabniki po 3. členu zakona o javnih financah in predpisu ministra, pristojnega za finance (odredba o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov).
II. UVEDBA IN ZAKLJUČEK POSTOPKA
Postopek pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države se začne na podlagi sklepa o imenovanju komisije v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, oziroma komisije ali pooblaščene osebe iz 14. člena te uredbe, če ta uredba ne določa drugače. Sklep izda predstojnik upravljavca na način, določen v tej uredbi.
Postopek pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države se zaključi:
-
ko predstojnik upravljavca postopek ustavi na predlog komisije oziroma pooblaščene osebe,
-
ko predstojnik upravljavca zavrne sklenitev pravnega posla oziroma Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) zavrne izdajo soglasja k temu pravnemu poslu,
-
ko je sklenjen pravni posel, ki je bil predviden v postopku, oziroma če je k njemu izdano soglasje vlade, kadar je to potrebno in je bil opravljen prenos lastninske pravice in
-
v drugih primerih, določenih s to uredbo.
III. PRIDOBIVANJE STVARNEGA PREMOŽENJA
Stvarno premoženje države se lahko pridobiva samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog bodočega upravljavca, brez nepotrebnih zalog. Pri tem je potrebno upoštevati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ravnanja s sredstvi, ki so predvidena kot plačilo za pridobitev stvarnega premoženja.
Pridobivanje stvarnega premoženja v breme proračunskih sredstev je mogoče samo na podlagi sprejetega načrta nabav in gradenj stvarnega premoženja.
Načrt nabav in gradenj mora biti pripravljen v skladu z zakonom o javnih financah in sicer ločeno za:
-
načrt nabav informacijskih rešitev (informacijske opreme in storitev) in
-
načrt nabav nepremičnin in premičnin (ločeno za nepremičnine in premičnine, pri čemer mora ta del vsebovati: vrsto premoženja, ki se bo pridobivalo, njegov obseg, namen in cilj pridobivanja ter predvidena sredstva za izvedbo pridobivanja).
V skladu z navodilom za pripravo predloga državnega proračuna in na podlagi predlogov neposrednih uporabnikov pripravi skupni predlog načrta nabav in gradenj:
-
Center Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: center) v delu, ki se nanaša na skupni letni načrt nabav informacijskih rešitev ter pri tem upošteva uredbo o postopkih zagotavljanja enotnih tehnoloških zahtev na področju informacijskih rešitev v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 63/02) za področje informacijskih rešitev,
-
Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: servis) za načrt nabav stvarnega premoženja (nepremičnin in premičnin) in
-
ministrstvo, pristojno za pravosodje, za sodišča, samostojne državne organe za postopek o prekrških, za državna tožilstva in za državno pravobranilstvo.
Vlada sprejme skupni načrt nabav in gradenj v roku 30 dni po uveljavitvi državnega proračuna. Skupni načrt nabav in gradenj se lahko med letom, na predlog predlagateljev iz prejšnjega odstavka tega člena, spreminja in dopolnjuje.
Pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik postane država, mora temeljiti na sprejetem načrtu nabav in gradenj (25. člen zakona o javnih financah), ki je bil uvrščen na interni trg nepremičnin, razen če poseben zakon ne določa drugače.
Pridobivanje nepremičnin za potrebe vseh upravljavcev mora biti izvedeno:
-
v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
-
v skladu s predpisi, ki urejajo standarde prostorov in opreme državnih organov, razen če posebni predpisi ne določajo drugače.
Po izvedbi postopkov iz 4., 5. in 6. člena te uredbe je potrebno pravni posel, ki pomeni pridobivanje nepremičnin države, posredovati v odločitev vladi. Vlada lahko po potrditvi pravnega posla za sklenitev tega pravnega posla pooblasti predstojnika upravljavcev ali drugo osebo.
Po sklenitvi pravnega posla, ki pomeni pridobivanje nepremičnin, morajo upravljavci takoj (nemudoma), ko so za to podani pogodbeni pogoji, na ustrezen način vložiti predlog za vknjižbo spremembe lastništva v krajevno pristojno zemljiško knjigo ter o tem obvestiti servis.
Pravne posle, ki se nanašajo na pridobivanje premičnega stvarnega premoženja, sklepa predstojnik upravljavca.
Za brezplačno (neodplačno) pridobitev stvarnega premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje vlade, če:
-
bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali
-
je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za državo.
V primeru, da soglasja vlade iz prejšnjega odstavka ni potrebno pridobiti, se o pridobitvi stvarnega premoženja obvesti vlado.
S stvarnim premoženjem razpolaga vlada, če posebni zakon ne določa drugače.
Vlada razpolaga s stvarnim premoženjem na predlog pristojnega ministrstva, h kateremu sta priložena posamezni program prodaje in predlog pravnega razpolagalnega posla po predhodni obravnavi zadeve na seji:
-
Strokovne komisije Vlade Republike Slovenije za upravljanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem (v nadaljevanju: strokovna komisija) in
-
Komisije Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve (v nadaljevanju: komisija za administrativne zadeve).
Vlada lahko v nujnih primerih izda soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena tudi brez predhodne obravnave na seji strokovne komisije, pri čemer mora biti razlog za to posebej obrazložen.
Za izvedbo pravilnega in zakonitega postopka razpolaganja ter pripravljalnih dejanj v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem je odgovoren upravljavec, ki upravlja s premoženjem. Stroške pripravljalnih dejanj in druge stroške prodaje stvarnega premoženja krije upravljavec, ki predlaga prodajo premoženja.
S stvarnim premoženjem države ni dovoljeno razpolagati neodplačno, odplačno pa samo pod pogoji in na način, določen z zakonom in to uredbo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko država neodplačno prenese stvarno premoženje na drugo osebo:
-
če je to dovoljeno po posebnem zakonu,
-
če je predmet prenosa žival ali posebna tehnična oprema, ki se prenaša v last njenega imetnika, za katerega ima posebno subjektivno vrednost,
-
če je predmet prenosa nepremičnina, ki se zaradi opustitve namembnosti prenaša v last osebi javnega prava in je to ekonomsko utemeljeno ali
-
če se prenesejo ustanoviteljske pravice na drugo osebo javnega prava.
Postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem države se lahko izvede le v primeru, da je:
-
predmet odsvojitve vključen v sprejeti letni program prodaje, razen če predmeta odsvojitve v skladu z zakonom o javnih financah in to uredbo ni potrebno vključiti v ta program,
-
imenovana komisija oziroma pooblaščena oseba in
-
sprejet posamezni program prodaje.
Letni program prodaje mora biti pripravljen ločeno za nepremičnine in premičnine in mora vsebovati vrsto premoženja, ki je predvideno za razpolaganje, njegov obseg, inventarno številko, lokacijo in njegovo orientacijsko vrednost ter način razpolaganja (npr. prodaja, menjava, neodplačno).
Predloge letnih programov prodaje ter njegove spremembe in dopolnitve sprejme vlada na predlog upravičenega predlagatelja po postopku iz 80.č člena zakona o javnih financah. V obliki skupnega letnega programa prodaje, ki ga na podlagi sprejetih predlogov letnih programov prodaje pripravi servis, ga vlada posreduje v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.
S premičnim premoženjem, ki ni zajeto v letnem programu prodaje, se izjemoma lahko razpolaga pod pogojem, da upravljavec hkrati posreduje v postopek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi predlog za dopolnitev letnega programa prodaje.
1. Komisija oziroma pooblaščena oseba za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem
Za izvedbo postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem imenujejo upravljavci komisijo ali pooblaščene osebe za vodenje in nadzor tega postopka (v nadaljevanju: komisija oziroma pooblaščena oseba). Komisija je posvetovalno telo upravljavca.
Komisija oziroma pooblaščena oseba je lahko imenovana za vodenje in nadziranje izvedbe prodaje enega ali več posamičnih programov prodaje, ki lahko vsebuje enega ali več predmetov prodaje.
Pooblaščena oseba ne more biti imenovana v primeru razpolaganja z nepremičninami.
Predstojnik upravljavca lahko za izvedbo postopka razpolaganja imenuje pooblaščeno osebo, če:
-
gre za razpolaganje s premičnino, ki ne presega vrednosti 5,000.000 SIT ali
-
če skupna vrednost pravnega posla, ki vsebuje dvoje ali več premičnin, ne presega 8,000.000 SIT.
-
imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri,
-
imeti izkušnje pri vodenju postopkov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem države in
-
biti zaposlena pri upravljavcu premičnega premoženja, ki je predvideno za razpolaganje, ali v drugem državnem organu.
Predstojnik upravljavca lahko osebo iz prvega ostavka tega člena razreši in imenuje drugo. Če predstojnik v roku 5 dni po razrešitvi ne imenuje druge pooblaščene osebe, mora postopek razpolaganja ustaviti.
Komisija je sestavljena iz članov in predsednika. Predsednik komisije mora biti v delovnem razmerju pri upravljavcu premoženja. V komisijo so lahko imenovane tudi zunanje strokovne osebe. Komisija ima lahko največ sedem članov. O številu članov komisije odloči predstojnik upravljavca.
Komisijo oziroma pooblaščeno osebo imenuje predstojnik upravljavca. V primeru, da je upravljavec posredni proračunski uporabnik oziroma druga pravna oseba iz 19. točke 2. člena te uredbe, imenuje komisijo oziroma pooblaščeno osebo predstojnik tega upravljavca po predhodnem soglasju ministra.
Strokovna in administrativna opravila za komisijo opravlja tajnik, ki ga imenuje predstojnik upravljavca.
Naloge in pristojnosti komisije so zlasti naslednje:
-
koordinira pripravo posamičnega programa prodaje in uskladi njegovo vsebino,
-
vodi in nadzira izvedbo vseh dejanj postopka razpolaganja, odobri posamezna dejanja v okviru tega postopka ali uporabniku predlaga, da dopolni ta program ali odpravi nastale pomanjkljivosti,
-
v primeru razpolaganja z javnim zbiranjem ponudb pozove k izstavitvi ponudb, opravi potrebne postopke v zvezi s ponudbami ter pogajanja z izbranimi zainteresiranimi subjekti, predlaga zaključek tega postopka ter uporabniku predlaga zainteresirani subjekt oziroma najugodnejšega ponudnika, s katerim naj vlada sklene pravni posel,
-
poda predstojniku poročilo o opravljenih dejanjih hkrati s predlogom posamičnega programa prodaje (ki vključuje razpolagalni pravni posel in dokumentacijo) in
-
opravlja druge naloge, ki jih ima po tej uredbi s ciljem, da se doseže uspešna realizacija posamičnega programa prodaje.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku lahko komisija predlaga predstojniku, da se pooblasti in vključi v delo strokovne komisije strokovna oseba oziroma pravni ali finančni svetovalec, ki ima vsa potrebna znanja za izvedbo določenega posameznega dejanja.
Mandat članov in predsednika komisije traja do preklica s strani predstojnika upravljavca ali do konca postopka razpolaganja s posameznim stvarnim premoženjem, če je komisija imenovana samo za ta postopek.
Med postopkom lahko predstojnik upravljavca razreši člana oziroma predsednika komisije in imenuje novega. Za zamenjavo člana ali predsednika komisije mora predstojnik upravljavca pridobiti predhodno soglasje, če je le-to v skladu z določbo 16. člena te uredbe potrebno za njihovo imenovanje.
Predsednik komisije ima naslednje pristojnosti:
-
sklicuje in vodi seje komisije,
-
koordinira delo članov komisije,
-
ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi sprejete sklepe in
-
opravlja druge naloge v skladu s to uredbo.
V primeru zadržanosti predsednika njegove pristojnosti opravlja član, ki ga za to pooblasti predsednik komisije.
Način sklicevanja sej in potek dela komisije je določen s to uredbo. Komisija lahko sklicevanje sej in potek svojega dela opredeli drugače s poslovnikom, ki ga sprejme na svoji prvi seji. Poslovnik velja, če da k njemu soglasje tudi predstojnik upravljavca.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije z vabilom, v katerem je naveden kraj in čas seje ter dnevni red seje. Vabilo morajo člani prejeti praviloma najkasneje 3 dni pred sejo.
Na seji so praviloma prisotni samo člani komisije, o navzočnosti ostalih oseb na posamezni seji pa odloči komisija vsakič posebej.
Seja komisije je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov.
Glasuje se javno. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh prisotnih članov komisije. V primeru neodločenega izida glasovanja odloči glas osebe, ki je sejo vodila.
O delu seje in sprejetih sklepih se vodi zapisnik, ki ga podpiše oseba, ki je sejo vodila ali vsi navzoči člani komisije, če sprejmejo tak sklep.
Če vsi člani soglašajo, se lahko seja komisije izvede tudi korespondenčno. V primeru korespondenčne seje morajo člani komisije prejeti pisen predlog sklepa, o katerem se glasuje. Člani komisije glasujejo tako, da na lističu, na katerem so prejeli predlog sklepa, pod predlogom obkrožijo besedico ZA ali PROTI, se na listič podpišejo, navedejo datum in uro glasovanja, ter listič vrnejo predsedniku oziroma tajniku komisije v roku in na način, kot je določeno v navodilih za glasovanje. Seja se lahko izvede tudi z uporabo elektronskih medijev.
Člani komisije so dolžni kot uradno in poslovno tajnost varovati vse aktivnosti in podatke, s katerimi so se seznanili v zvezi s postopkom.
Varovanje tajnosti podatkov v skladu s tem členom veže tudi vse druge osebe, ki so bile navzoče pri delu komisije.
Dokumentacijo v zvezi z razpolaganjem mora tajnik komisije hraniti ločeno od ostalih listinskih dokumentov. Vsebovati mora celotno listinsko gradivo, ki je v kakršnikoli povezavi z razpolaganjem.
2. Pripravljalna dejanja in vsebina posameznega programa prodaje s stvarnim premoženjem
Razpolaganje s stvarnim premoženjem se lahko izvede na podlagi sprejetega posameznega programa prodaje (v nadaljevanju: posamezni program). Posamezni program se lahko nanaša na enega ali več predmetov razpolaganja.
Posamezni program in njegove spremembe oziroma dopolnitve sprejme vlada na predlog pristojnega ministrstva, pri čemer mora s posameznim programom na način, določen v poslovniku vlade, soglašati minister, pristojen za finance.