Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na...

901. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

Na podlagi četrtega odstavka 102. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/05 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pogoje za opravljanje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja strokovnega izpita za strokovne delavce na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, šolskih in obšolskih dejavnosti, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec oziroma šola).

2. člen

(uradna oseba)

Strokovno in organizacijsko delo v zvezi s strokovnimi izpiti v skladu s tem pravilnikom opravlja uradna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za šolstvo.

II. KANDIDATI ZA STROKOVNI IZPIT

3. člen

(kandidati za strokovni izpit)

Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravljajo pripravniki, ki opravljajo pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: pripravniki), in drugi strokovni delavci, ki v vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojno-izobraževalno delo (v nadaljnjem besedilu: drugi strokovni delavci).

4. člen

(pripravniki)

Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za pripravnika v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

5. člen

(drugi strokovni delavci)

(1)

Drug strokovni delavec je vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator izvajanja izobraževanja odraslih, korepetitor, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega pouka, inštruktor, laborant oziroma drug strokovni delavec, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole, ki ne opravlja pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, je pa v vrtcu oziroma šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj 6 mesecev in izpolnjuje druge pogoje v skladu s tem pravilnikom.

(2)

Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravlja tudi, kdor je opravljal pripravništvo v socialno-varstvenem zavodu oziroma je v socialno-varstvenem zavodu opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE STROKOVNEGA IZPITA

6. člen

(pogoji za pripravnike)

(1)

Pripravnik s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 4 mesecih opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, pripravnik z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 6 mesecih opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli.

(2)

K opravljanju strokovnega izpita lahko pristopi pripravnik, ki ima pridobljeno ustrezno pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo v skladu z zakonom.

(3)

Pripravnik, ki se usposablja za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

7. člen

(pogoji za druge strokovne delavce)

(1)

Drug strokovni delavec se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po šestih mesecih opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

(2)

Drug strokovni delavec, ki se prijavi k opravljanju strokovnega izpita za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s tem pravilnikom.

(3)

Svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno-higienskega režima, prehrane, šolske prehrane, izvajanja izobraževanja odraslih, obveznih izbirnih vsebin in praktičnega pouka, računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole, lahko pristopijo k opravljanju strokovnega izpita, če opravijo pripravo na strokovni izpit, ki se izvaja pod vodstvom mentorja.

8. člen

(mentorstvo drugemu strokovnemu delavcu)

(1)

Mentor drugemu strokovnemu delavcu v skladu s tem pravilnikom je strokovni delavec, ki spremlja njegovo delo in mu nudi ustrezno strokovno pomoč pri pripravi na strokovni izpit. Mentorja določi ravnatelj izmed strokovnih delavcev vrtca oziroma šole, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela, ki ga opravlja drug strokovni delavec pri pripravi na strokovni izpit, in imajo naziv svetnik ali svetovalec oziroma imajo najmanj tri leta naziv mentor.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko mentor tudi strokovni delavec, ki si ne more pridobiti naziva v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive, če ima najmanj 5 let delovne dobe na področju vzgoje in izobraževanja.

(3)

Mentorja se določi za obdobje največ dveh mesecev, v katerem drug strokovni delavec opravlja praktične nastope in se pripravlja na strokovni izpit. Praktični nastopi se izvajajo v vrtcu oziroma šoli, in sicer v skupini oziroma oddelku ali pri drugačni obliki dela, in jih spremljata mentor ter ravnatelj vrtca oziroma šole. Vsebino tem za praktične nastope določi mentor najmanj tri delovne dni pred nastopom.

(4)

Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka mentor in ravnatelj podata oceno praktičnih nastopov, ki jih drug strokovni delavec uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu, in sicer na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Mentor poda tudi pisno poročilo o usposobljenosti drugega kandidata za samostojno opravljanje dela.

IV. OBSEG IN VSEBINA STROKOVNEGA IZPITA

9. člen

(strokovni izpit kot ustni izpit)

(1)

Strokovni izpit za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele, ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu:

1.

ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,

2.

predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, in

3.

slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik.

(2)

Podrobnejše vsebine posameznega dela ustnega izpita iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in se objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

10. člen

(strokovni izpit kot pisna naloga in ustni izpit)

(1)

Strokovni izpit za svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja zdravstveno-higienskega režima, prehrane, šolske prehrane, izobraževanja odraslih, obveznih izbirnih vsebin in praktičnega pouka, računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti in za druge strokovne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole, se opravlja v dveh delih in obsega:

-

pisno nalogo in

-

ustni izpit.

(2)

Pisno nalogo kandidat izdela v obliki seminarske naloge. S pisno nalogo se preveri usposobljenost kandidata za samostojno reševanje konkretnih problemov na strokovnem področju, za katero se usposablja.

(3)

Ustni izpit se opravlja v obsegu in iz vsebin, določenih v prejšnjem členu.

V. SESTAVA IN OBLIKOVANJE KOMISIJ ZA STROKOVNI IZPIT

11. člen

(vrste izpitnih komisij)

(1)

Strokovni izpit se opravlja pred pristojno komisijo za strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija).

(2)

Strokovni izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi komisijami:

1.

izpitna komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v vrtcih,

2.

izpitna komisija za učitelje razrednega pouka v osnovnih šolah,

3.

izpitna komisija za učitelje predmetnega pouka v osnovnih šolah,

4.

izpitna komisija za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in korepetitorje v glasbenih šolah,

5.

izpitna komisija za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju in srednjem splošnem izobraževanju,

6.

izpitna komisija za svetovalne delavce in knjižničarje v vrtcih oziroma šolah,

7.

izpitna komisija za organizatorje zdravstveno-higienskega režima, prehrane, šolske prehrane, obveznih izbirnih vsebin računalnikarje – organizatorje informacijskih dejavnosti in druge strokovne delavce v vrtcih oziroma šolah,

8.

izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v šolah in zavodih za otroke, mladostnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,

9.

izpitna komisija za vzgojitelje in druge strokovne delavce v domovih za učence in dijaških domovih,

10.

izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka in veščin, laborante, inštruktorje in druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju ter srednjem splošnem izobraževanju in

11.

izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah za izobraževanje odraslih.

12. člen

(sestava izpitne komisije)

Izpitno komisijo sestavljajo najmanj trije izpraševalci:

-

predsednik, ki je izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja,

-

izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisov, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, in

-

ustrezno število članov, ki so izpraševalci za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika, madžarskega knjižnega jezika oziroma izpraševalec za stroko pri pisni nalogi.

13. člen

(oblikovanje izpitne komisije)

Izpitno komisijo določi uradna oseba izmed izpraševalcev, ki jih po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja imenuje minister.

14. člen

(pogoji za imenovanje, postopek izbire in mandat izpraševalcev)

(1)

Izpraševalec v izpitni komisiji je lahko, kdor ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in naslednjo strokovno izobrazbo:

-

izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpise, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, univerzitetno izobrazbo pravne smeri,

-

izpraševalec za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika oziroma madžarskega knjižnega jezika univerzitetno izobrazbo iz slovenščine oziroma iz jezika narodne skupnosti,

-

izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, pa najmanj visoko strokovno izobrazbo in izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, pridobljene z opravljanjem funkcije ravnatelja ali direktorja vrtca oziroma šole, z delovnim razmerjem na pristojnem ministrstvu, v organih v sestavi ministrstva ali v javnih zavodih iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

(2)

Izpraševalec za stroko pri pisni nalogi mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, glede na področje vzgoje in izobraževanja, za katero je imenovan.

(3)

Izpraševalci se izberejo izmed kandidatov za izpraševalce, ki jih na podlagi povabila k sodelovanju imenuje minister. Minister s sklepom o imenovanju izpraševalcev določi tudi, v katero izpitno komisijo je posamezni izpraševalec imenovan.