Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu...

626. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (ZAzil-D)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (ZAzil-D)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (ZAzil-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.

001-22-14/06

Ljubljana, dne 14. februarja 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AZILU (ZAzil-D)

1. člen

V Zakonu o azilu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 85/05 – odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

"1. člen

(pravica do mednarodne zaščite)

(1)

S tem zakonom se določajo načela, pogoji in postopek za pridobitev in prenehanje mednarodne zaščite ter status, pravice in dolžnosti prosilcev za azil in beguncev v Republiki Sloveniji. Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu.

(2)

Republika Slovenija daje zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu beguncev in v Protokolu o statusu beguncev (Uradni list RS – MP, št. 9/92 – v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija).

(3)

Republika Slovenija daje subsidiarno zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa begunca, če obstaja utemeljen razlog za prepričanje, da bi bil tujec ob vrnitvi v matično državo oziroma v državo nekdanjega stalnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.

(4)

Pristojni organ ugotavlja pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v enotnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje, določene v Ženevski konvenciji, in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne zaščite.".

2. člen

(1)

V prvem odstavku 2. člena se pika na koncu sedme alinee nadomesti s podpičjem, za njim pa se dodajo nove osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:

"– resna škoda zajema:

a)

smrtno kazen ali usmrtitev, ali

b)

mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca za azil v izvorni državi, ali

c)

resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada;

-

notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države oziroma v delu države zadnjega stalnega prebivališča prosilca za azil, če gre za osebo brez državljanstva, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem in utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, če se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo bival v tem delu države. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca;

-

varna izvorna država je država, kjer je zagotovljena zaščita pred preganjanjem in resno škodo in:

1.

je sprejela in dejansko izvaja zakone in predpise, ki to uveljavljajo,

2.

spoštuje pravice in svoboščine, določene z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, države Sveta Evrope pa tudi pravice in svoboščine, določene z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

3.

spoštuje načelo nevračanja v skladu z Ženevsko konvencijo,

4.

ima vzpostavljen sistem učinkovitih pravnih sredstev zoper kršenje teh pravic in svoboščin,

5.

prosilec za azil ni izkazal resnih razlogov, da glede na osebne okoliščine zanj ni varna izvorna država.".

(2)

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Minimalni skupni seznam varnih izvornih držav določi Evropski Svet. Seznam dodatnih varnih izvornih držav lahko določi Vlada Republike Slovenije.".

3. člen

Drugi odstavek 6. člena se črta.

4. člen

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

"15.a člen

(ranljive skupine)

(1)

Ranljivim skupinam oseb s posebnimi potrebami, zlasti otrokom, otrokom brez spremstva, invalidnim osebam, starejšim, nosečnicam, roditeljem samohranilcem z otroki in žrtvam posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zagotavlja posebna nega in skrb.

(2)

Posebne potrebe in ranljivost po tem zakonu se ugotavljajo na podlagi individualne ocenitve potrebe posameznega prosilca za azil, begunca ali osebe, ki ji je priznana subsidiarna zaščita.

(3)

Pri nastanitvi ranljivih skupin prosilcev za azil, beguncev in oseb, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita, se upošteva specifični položaj teh oseb in se mu prilagodijo materialni pogoji sprejema, zdravstveno in psihološko svetovanje ter nega.".

5. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

"16. člen

(svetovalci za begunce)

(1)

Minister, pristojen za notranje zadeve, za podporo in pravno pomoč prosilcem za azil v zvezi z azilnim postopkom na Upravnem in Vrhovnem sodišču imenuje svetovalce za begunce. Za postopek imenovanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.

(3)

Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

-

je državljan Republike Slovenije,

-

je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

-

je univerzitetni diplomirani pravnik,

-

je opravil pravniški državni izpit,

-

aktivno obvlada slovenski jezik,

-

je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce.

(4)

Svetovalec za begunce se razreši:

-

če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev,

-

če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen,

-

na lastno željo.

(5)

Seznam svetovalcev za begunce se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Svetovalci za begunce imajo za opravljena dejanja pravne pomoči v postopkih pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, iz sredstev proračuna Republike Slovenije.".

6. člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

"26. člen

(ravnanje s tujcem, ki izrazi namen vložiti prošnjo za azil)

(1)

Tujca, ki nezakonito vstopi ali nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji in izrazi namen vložiti prošnjo za azil, v zvezi z nezakonitim vstopom ali nezakonitim prebivanjem predhodno obravnava policija.

(2)

V primeru, da iz izjave tujca niso razvidne okoliščine iz drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona, ali če tujec na zahtevo pristojnega organa ne daje izjav ali če zapusti prostore azilnega doma, namenjene za nastanitev tujcev, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za azil, organ iz prejšnjega odstavka ravna po zakonu o tujcih.

(3)

Dejstva iz prvega in drugega odstavka tega člena ugotavlja policija v sodelovanju z organom, ki vodi postopek, kar se ne šteje za odločanje policije v azilnem postopku.

(4)

Če tujec izrazi namen vložiti prošnjo za azil v času zadrževanja v letalskem tranzitnem prostoru na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, pristojni organi ugotovijo skladnost izjave iz prvega odstavka tega člena najkasneje v 48 urah.

(5)

Pristojni organ, ki vodi postopek za pridobitev azila, pridobi ustrezno fotografijo obraza in prstne odtise prosilca za azil, tako, da je možno preverjanje njegove istovetnosti za potrebe izvajanja in odločanja v postopkih po tem zakonu.".

7. člen

(1)

Za drugim odstavkom 27. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"(3) Omejitev gibanja izven azilnega doma oziroma njegove izpostave se izvaja v za to namenjenem objektu Azilnega doma ali v drugih ustreznih objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(4) Omejitev gibanja iz razloga druge alinee prvega odstavka tega člena se izvaja v objektu azilnega doma, namenjenem izolaciji oseb.".

(2)

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Pisni odpravek sklepa pristojni organ izda najkasneje v roku 48 ur od ustnega izreka sklepa.".

(3)

Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

"(6) Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec za azil pravico do tožbe na upravno sodišče v treh dneh po njegovi vročitvi. Sodišče mora po predhodnem ustnem zaslišanju o tožbi odločiti v treh dneh.".

8. člen