ZGRM – Zakon o gozdnem reprodukcijskem...

2810. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)

Razglašam zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.

001-22-65/02

Ljubljana, dne 20. junija 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU (ZGRM)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pogoje za pridelovanje, trženje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: reprodukcijski material); obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem in uvažanjem reprodukcijskega materiala; strokovne naloge in postopke v zvezi z izvorom, kakovostjo in istovetnostjo reprodukcijskega materiala; pridobivanje, uporabo in izmenjavo podatkov in informacij; rezerve semenskega materiala in gozdno gensko banko; stroške; organe, ki izvajajo ta zakon, ter inšpekcijski nadzor.

2. člen

(namen zakona)

Namen zakona je zagotoviti pridelovanje in trženje kakovostnega in rastišču prilagojenega reprodukcijskega materiala, ki omogoča trajno in optimalno delovanje gozdnih ekosistemov ter njihovo obnavljanje v skladu z načeli varstva gozdnih genskih virov.

3. člen

(reprodukcijski material)

Reprodukcijski material po tem zakonu obsega semenski material, dele rastlin in sadilni material tistih drevesnih vrst in umetnih križancev, ki se uporabljajo zlasti za:

-

obnovo gozdov s sadnjo in setvijo,

-

pogozdovanje,

-

snovanje in vzdrževanje trajnih zaščitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja,

-

snovanje in vzdrževanje plantaž gozdnega drevja.

Semenski material so semena, storži, plodovi in soplodja, namenjeni setvi oziroma vzgoji sadik.

Deli rastlin so potaknjenci, material za potaknjence, izsečki ali embriji za mikropropagacijo, popki, grebenice, korenine, cepiči in katerikoli deli rastlin, namenjeni za vzgojo sadilnega materiala.

Sadilni material so rastline, vzgojene iz semena (sadike), delov rastlin (ukoreninjenci) in puljenk (rastlin iz naravnega pomlajevanja) ter puljenke.

Seznam drevesnih vrst in umetnih križancev iz prvega odstavka tega člena, za katere velja ta zakon, predpiše minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

4. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

gozdni semenski objekt (v nadaljnjem besedilu: semenski objekt) je izhodiščni material, iz katerega se pridobiva reprodukcijski material;

2.

pridelovanje reprodukcijskega materiala pomeni katerokoli fazo pri pridobivanju semenskega materiala, pri dodelavi le-tega v seme, pridobivanju delov rastlin in puljenk in pri vzgoji sadilnega materiala iz semena, puljenk ali rastlinskih delov;

3.

trženje reprodukcijskega materiala je prodaja ali dostava reprodukcijskega materiala drugim osebam, razstavljanje ali ponujanje z namenom prodaje, vključuje pa tudi dostavo po pogodbi o storitvah;

4.

dobavitelj reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelovanje, trženje, uvoz reprodukcijskega materiala;

5.

uvoz reprodukcijskega materiala je vsak vnos reprodukcijskega materiala na carinsko območje Republike Slovenije ne glede na to, kakšna raba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi zanj dovoljena, razen vnosa zaradi tranzita.

5. člen

(izjeme, za katere se zakon ne uporablja)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

-

reprodukcijski material v obliki sadilnega materiala ali v obliki delov rastlin, ki se ne uporablja za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena. Ko se trži ali uvaža tak reprodukcijski material, ga mora spremljati dokument, ki ga izda dobavitelj reprodukcijskega materiala v skladu s predpisi o trženju reprodukcijskega materiala za druge namene. Če taki dokumenti niso predpisani, ga mora spremljati pisna navedba dobavitelja: "Ni za uporabo v gozdarstvu";

-

reprodukcijski material, ki je namenjen izvozu ali ponovnemu izvozu;

-

reprodukcijski material, ki ga lastniki gozdov pridobijo iz lastnega gozda in ga sami pridelujejo za uporabo v lastnem gozdu, če ga uporabijo v istem ali sosednjem sestoju, iz katerega je bil reprodukcijski material prvotno pridobljen.

II. POGOJI ZA PRIDELOVANJE IN TRŽENJE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

6. člen

(splošni pogoji za pridelovanje)

Za pridelovanje reprodukcijskega materiala, namenjenega trženju, se uporabljajo samo tisti semenski objekti, ki jih v skladu z določbami tega zakona odobri Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inštitut) in so vpisani v register gozdnih semenskih objektov (v nadaljnjem besedilu: register semenskih objektov).

7. člen

(splošni pogoji za trženje)

Reprodukcijski material, ki se trži, mora izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom, in pogoje, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.

Reprodukcijski material lahko trži le dobavitelj, ki je vpisan v register dobaviteljev v skladu s tem zakonom.

Reprodukcijski material se lahko trži, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

-

ustreza kategorijam iz 8. člena tega zakona,

-

zanj je pridobljeno glavno spričevalo v skladu s 13. členom tega zakona,

-

je ustrezne kakovosti, zlasti glede velikosti, zdravstvenega stanja in drugih splošnih značilnosti reprodukcijskega materiala,

-

spremlja ga dobaviteljev dokument, izdan v skladu s 15., 16. oziroma tretjim odstavkom 48. člena tega zakona,

-

označen in pakiran je na način, ki omogoča preverjanje njegove istovetnosti.

Kriterije za ustrezno kakovost ter način označevanja in pakiranja reprodukcijskega materiala iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

8. člen

(kategorije)

Reprodukcijski material se razvršča v kategorije "znano poreklo", "izbran", "kvalificiran" in "testiran".

Kot reprodukcijski material "znanega porekla" je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, ki se nahaja znotraj enega samega provenienčnega območja in je odobren v skladu s 33. ali 42. členom tega zakona.

Kot "izbran" reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, ki se nahaja znotraj enega samega provenienčnega območja, in ki je bil fenotipsko izbran na nivoju populacije, in ki je odobren v skladu s 34. členom tega zakona.

Kot "kvalificiran" reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, katerega sestavni deli so bili pridobljeni iz posamično izbranih dreves na podlagi njihovega fenotipa, in ki je odobren v skladu s 35. členom tega zakona. V kategoriji "kvalificiran" testiranje lastnosti reprodukcijskega materiala ni obvezno.

Kot "testiran" reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, katerega nadpovprečne lastnosti so dokazane s primerjalnim testiranjem ali ocenjene z genetskim ovrednotenjem sestavin semenskega objekta, in ki je odobren v skladu s 36. členom tega zakona.

9. člen

(posebni pogoji za trženje)

Reprodukcijski material drevesnih vrst se lahko trži, če ustreza kategorijam "znano poreklo", "izbran", "kvalificiran" ali "testiran".

Reprodukcijski material umetnih križancev se lahko trži, če ustreza kategorijam "izbran", "kvalificiran" ali "testiran".

Vegetativno razmnožen reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev se lahko trži v kategorijah "izbran", "kvalificiran" ali "testiran". Vegetativno razmnožen reprodukcijski material v kategoriji "izbran" se lahko trži samo, če je bil pridobljen iz sadik. Za vegetativno razmnožen reprodukcijski material se šteje sadilni material, vzgojen iz delov rastlin.

Reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev, ki izvira iz gensko spremenjenega semenskega objekta, se lahko trži samo v kategoriji "testiran".

10. člen

(izjeme glede trženja)

Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno trženje omejenih količin:

-

reprodukcijskega materiala, namenjenega testiranju, raziskovalnemu in znanstvenemu delu, selekciji oziroma žlahtnjenju ali ohranjanju gozdnih genskih virov,

-

semenskega materiala, ki se ne uporablja za namene iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.

Količine in pogoje za trženje reprodukcijskega materiala iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

11. člen

(partija)

V vseh fazah pridelovanja reprodukcijskega materiala mora biti reprodukcijski material fizično ločen glede na:

-

drevesno vrsto ali umetnega križanca,

-

kategorijo reprodukcijskega materiala,

-

številko glavnega spričevala iz 13. člena tega zakona,

-

semenski objekt, iz katerega izhaja reprodukcijski material,

-

namen uporabe,

-

leto obroda, ko gre za semenski material,

-

starost in obliko sadik ali ukoreninjencev, ko gre za sadilni material,

-

obliko in trajanje vzgoje v drevesnici, ko gre za puljenke.

Za partijo se šteje vsaka količina reprodukcijskega materiala, ki je opredeljena na način iz prejšnjega odstavka.

12. člen

(mešanje reprodukcijskega materiala)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je dovoljeno mešanje reprodukcijskega materiala, ki izhaja iz istega:

-

provenienčnega območja iz dveh ali več različnih semenskih objektov znotraj kategorije "znano poreklo" ali znotraj kategorije "izbran";

-

semenskega objekta, vendar v različnih letih obroda.

13. člen

(glavno spričevalo o istovetnosti)

Za vsako partijo v semenskem objektu pridobljenega semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk se dobavitelju izda glavno spričevalo o istovetnosti reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: glavno spričevalo), ki velja tudi za ves reprodukcijski material, ki je pridelan iz tega semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk. Glavna spričevala izdaja inštitut.

V glavnem spričevalu se navedejo zlasti:

-

številka glavnega spričevala s kodo Republike Slovenije,

-

datum izdaje glavnega spričevala,

-

botanično ime drevesne vrste ali umetnega križanca,

-

ime oziroma firma in naslov oziroma sedež dobavitelja,

-

oblika reprodukcijskega materiala,

-

količina reprodukcijskega materiala,

-

kategorija reprodukcijskega materiala,

-

namen uporabe reprodukcijskega materiala,

-

tip semenskega objekta,

-

številka semenskega objekta iz registra semenskih objektov,

-

lokacija in izvor semenskega objekta,

-

provenienčno območje.

Glavno spričevalo se izda najpozneje v 7 dneh po zaključeni dodelavi semenskega materiala v dobaviteljevem objektu ali po zaključenem pridobivanju puljenk, delov rastlin ali semena v semenskem objektu.

Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko dobavitelj namerava dodelati semenski material izven območja Republike Slovenije, glavno spričevalo izda najpozneje v 7 dneh po končanem pridobivanju semenskega materiala v semenskem objektu.

Kadar je partija reprodukcijskega materiala pridobljena z mešanjem v skladu z 12. členom tega zakona, se zanjo izda novo glavno spričevalo.

Podrobnejšo vsebino in obliko glavnih spričeval za reprodukcijski material, pridobljen iz posameznih tipov semenskih objektov, ter postopek in stroške pridobitve glavnega spričevala predpiše minister.

14. člen

(postopek izdaje glavnega spričevala)

Dobavitelj mora najpozneje sedem dni pred začetkom pridobivanja reprodukcijskega materiala sporočiti čas in kraj pridobivanja instituciji, pristojni za nadzor iz 61. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pristojna institucija).

V času pridobivanja reprodukcijskega materiala pristojna institucija nadzira potek pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu in o tem nadzoru sestavi zapisnik ter odvzame vzorec reprodukcijskega materiala.

Na podlagi zapisnika iz prejšnjega odstavka pristojna institucija izda dobavitelju potrdilo o izvoru reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: potrdilo). Kopijo potrdila in odvzeti vzorec reprodukcijskega materiala mora pristojna institucija nemudoma posredovati inštitutu, razen kadar je inštitut hkrati tudi pristojna institucija.

Na podlagi potrdila inštitut izda dobavitelju glavno spričevalo.

Če se glavno spričevalo izda za semenski material, pristojna institucija pri dobavitelju odvzame tudi vzorec dodelanega semenskega materiala, namenjen gozdni genski banki iz 53. člena tega zakona, in ga pošlje v semensko hranilnico.

Vsebino in obliko potrdila ter velikost in način odvzema vzorcev predpiše minister.

15. člen

(dobaviteljev dokument)

Reprodukcijski material se trži le v pošiljkah, ki ustrezajo partijam iz 11. člena tega zakona in so opremljene z dokumentom, ki ga izda dobavitelj, in v katerem se navedejo najmanj naslednji podatki:

-

številka glavnega spričevala,

-

ime dobavitelja,

-

količina reprodukcijskega materiala v pošiljki,

-

botanično ime drevesne vrste ali umetnega križanca,

-

kategorija,

-

namen,

-

identifikacijska številka semenskega objekta iz registra semenskih objektov v skladu s tretjim odstavkom 41. člena tega zakona,

-

leto obroda, ko gre za semenski material,

-

starost in obliko sadik ali potaknjencev, ko gre za sadilni material,

-

obliko in trajanje vzgoje v drevesnici, ko gre za puljenke,

-

tip, lokacija, provenienčno območje in izvor semenskega objekta, iz katerega izhaja reprodukcijski material,

-

kakovostni razred, če je predpisan.

Če se trži reprodukcijski material kategorije "testiran", se na dokumentu iz prejšnjega odstavka navede podatek o tem, ali je reprodukcijski material gensko spremenjen in ali izhaja iz začasno odobrenega semenskega objekta iz 37. člena tega zakona.

Če se trži vegetativno razmnožen reprodukcijski material, se na dokumentu iz prvega odstavka tega člena navede tudi ta podatek.

Partija reprodukcijskega materiala, pridobljena v semenskem objektu, za katero še ni izdano glavno spričevalo, se opremi z dokumentom iz prvega odstavka tega člena, ki namesto številke glavnega spričevala vsebuje številko potrdila.

Podrobnejšo vsebino in obliko dokumenta iz prvega odstavka tega člena ter razvrstitev reprodukcijskega materiala v kakovostne razrede predpiše minister.

16. člen

(posebne zahteve za seme)

Če se trži seme, mora dokument poleg podatkov iz prejšnjega člena vsebovati še podatke o:

-

čistosti kot odstotku teže čistega semena,

-

kalivosti semena,

-

teži 1000 čistih semen,

-

številu kalivih ali vitalnih semen na kilogram partije, v slednjem primeru se navede tudi metoda ugotavljanja vitalnosti.

Podatki iz prejšnjega odstavka se ugotovijo z uporabo mednarodno priznanih metod.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na zahtevo prvega kupca podatki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena sporočijo šele takrat, ko so ugotovljeni.

Majhne količine semen se lahko tržijo tudi z dokumentom, ki ne vsebuje podatkov iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena.

Količino semen in pogoje za trženje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Partije semen ali plodov, ki se tržijo, morajo vsebovati najmanj 99% semen oziroma plodov iste vrste. V primeru zelo sorodnih vrst, razen umetnih križancev, je lahko delež posamezne vrste v partiji manjši od 99%. V takem primeru se vrstna čistost v odstotkih na dokumentu iz prejšnjega člena navede posebej.

Semenski material se lahko trži samo v plombiranih ali zapečatenih pošiljkah. Način zapiranja pošiljke mora biti tak, da postane po odpiranju neuporaben.

Metode in pogoje za ugotavljanje ter trajanje veljavnosti ugotovljenih podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

17. člen

(evidenca trženja)

Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi evidenco trženja reprodukcijskega materiala za Republiko Slovenijo.

Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o koledarskih letih, dobaviteljih, količinah, oblikah reprodukcijskega materiala, drevesnih vrstah oziroma umetnih križancev, kategorijah in provenienčnih območjih za ves reprodukcijski material, ki se prideluje, trži ali uvaža na območje Republike Slovenije.

III. UPORABA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

18. člen

(splošni pogoji za uporabo)

Reprodukcijski material se uporablja za namene iz 4. člena tega zakona v skladu s predpisi o gozdovih in predpisi o ohranjanju narave ter usmeritvami za uporabo po provenienčnih območjih iz 39. člena tega zakona.

Za namene iz prve in druge alinee prvega odstavka 4. člena tega zakona se uporablja reprodukcijski material, ki ustreza kategorijam "izbran", "kvalificiran" ali "testiran".

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru pomanjkanja reprodukcijskega materiala kategorij iz prejšnjega odstavka uporablja reprodukcijski material kategorije "znano poreklo".

19. člen

(prepoved uporabe)

Če se ugotovi, da bi določen reprodukcijski material zaradi svojih fizičnih ali dednih lastnosti lahko imel škodljive vplive na gozd, okolje, genske vire ali biodiverziteto, se trženje do končnega uporabnika za ta reprodukcijski material prepove.

Za ugotavljanje oziroma dokazovanje škodljivih vplivov iz prejšnjega odstavka minister določi izvajalca ter predpiše postopek.

Prepoved trženja reprodukcijskega materiala iz prvega odstavka tega člena odredi minister.

S prepovedjo trženja iz prejšnjega odstavka je uporaba reprodukcijskega materiala iz prvega odstavka tega člena na območju Republike Slovenije prepovedana.

Ne glede na določila drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se o prepovedi trženja in uporabe gensko spremenjenega reprodukcijskega materiala odloča v skladu s predpisi o gensko spremenjenih organizmih.

20. člen

(spremljanje uporabe reprodukcijskega materiala)

Zavod za gozdove Slovenije v zvezi z dejavnostjo spremljanja stanja in razvoja gozdov ter dejavnostjo vodenja evidenc in baz podatkov za gozdarstvo, ki se opravljata kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih, spremlja uporabo reprodukcijskega materiala v gozdovih ter vodi evidenco o njegovi uporabi glede na mesto uporabe, drevesno vrsto, količino, kategorijo, izvor, provenienčno območje, leto sadnje ali setve ter starost uporabljenega reprodukcijskega materiala.

IV. DOBAVITELJI REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

21. člen

(dobavitelji)

S pridelovanjem, trženjem ali uvozom reprodukcijskega materiala po tem zakonu se lahko ukvarjajo le dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.

V register dobaviteljev se lahko vpišejo:

-

pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja, s sedežem na območju Republike Slovenije,

-

fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnost dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu, in

-

tuja podjetja, ki opravljajo dejavnost dobavitelja na območju Republike Slovenije preko podružnice.

Osebe iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register dobaviteljev, če razpolagajo z zemljišči, objekti, stroji oziroma opremo, potrebnimi za opravljanje dejavnosti dobavitelja, in če zagotovijo osebo, strokovno usposobljeno za opravljanje dejavnosti dobavitelja, ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja iz 25. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.

Podrobnejše zahteve glede zemljišč, objektov, strojev oziroma opreme ter pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

22. člen

(vsebina in vodenje registra dobaviteljev)

Register dobaviteljev vsebuje:

-

identifikacijsko številko dobavitelja;

-

identifikacijske podatke o dobavitelju:

a)

za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;

b)

za pravne osebe: firmo, sedež, matično številko poslovnega subjekta, davčno številko in pravno organizacijsko obliko, ter za odgovorno osebo pravne osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;

-

podatke o dejavnosti dobavitelja: pridobivanje reprodukcijskega materiala v semenskih objektih, dodelava semenskega materiala, shranjevanje semenskega materiala, vzgoja sadilnega materiala, trženje, uvoz;

-

podatke o mestu pridelovanja ali trženja reprodukcijskega materiala: lastništvo, parcele in vrsta rabe zemljišča, mesta objektov za pridelovanje ali trženje reprodukcijskega materiala; o objektih, strojih oziroma opremi za pridelovanje;

-

identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;

-

podatke o pravici do pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu;

-

podatke o količinah, oblikah reprodukcijskega materiala, drevesnih vrstah oziroma umetnih križancih, kategorijah in provenienčnih območjih za ves reprodukcijski material, ki ga dobavitelj prideluje, trži ali uvaža v posameznem koledarskem letu.

Podatki iz registra dobaviteljev so javni.

Ministrstvo hrani listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah najmanj pet let po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.

Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev predpiše minister.

23. člen

(vpis v register dobaviteljev)

Register dobaviteljev vzpostavi in vodi ministrstvo.

Vloga za vpis v register dobaviteljev vsebuje podatke iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alinee prvega odstavka prejšnjega člena in jo dobavitelj vloži na ministrstvo na predpisanem obrazcu.

Vloga iz prejšnjega odstavka se lahko vloži tudi v elektronski obliki.

Če dobavitelj, ki opravlja dejavnost trženja, dodelave oziroma shranjevanja semenskega materiala ali vzgoje sadilnega materiala na različnih mestih, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena za vsako posamezno mesto.

Ministrstvo odloči o vpisu dobavitelja v register dobaviteljev z odločbo. Ministrstvo ob vpisu v register dobaviteljev dodeli dobavitelju registrsko številko.

Obrazec iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.

Minister lahko po uradni dolžnosti vpiše v register dobaviteljev tiste dobavitelje, ki so vpisani v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se vodi po predpisih o varstvu rastlin, če izpolnjujejo pogoje za vpis v register dobaviteljev iz 21. člena tega zakona.

24. člen

(izbris dobavitelja iz registra dobaviteljev)

Ministrstvo izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:

-

na predlog dobavitelja ali gozdarskega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnost dobavitelja,

-

po uradni dolžnosti, če dobavitelj preneha opravljati dejavnost dobavitelja ali če preneha izpolnjevati pogoje iz 21. člena tega zakona.

Ministrstvo lahko po uradni dolžnosti ali na predlog gozdarskega inšpektorja izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev tudi, če dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz 25. člena tega zakona ali če ne izvršuje ukrepov, ki mu jih odredi gozdarski inšpektor na podlagi 64. člena tega zakona.

O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči ministrstvo z odločbo.

25. člen

(obveznosti dobaviteljev)

Dobavitelj, ki je vpisan v register dobaviteljev:

1.

lahko pridobiva semenski material, dele rastlin in puljenke samo v semenskih objektih, ki so vpisani v register semenskih objektov;

2.

mora zapisovati količino pridobljenega semenskega materiala, delov rastlin in puljenk;

3.

pridobiva semenski material v semenskih objektih samo v skladu z usmeritvami za pridobivanje, izdelanimi v skladu z 38. členom tega zakona, v skladu z načrtom gospodarjenja s semenskim objektom, izdelanim v skladu s 40. členom tega zakona, in v skladu s predpisi o gozdovih;