183. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji, ki so ali so lahko posledica vpliva bioloških dejavnikov pri delu, kakor tudi ukrepe za preprečevanje takšnih tveganj.
(2)
Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so prisotni gensko spremenjeni organizmi, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev.
2.
Mikroorganizem pomeni mikrobiološko celično ali necelično enoto, s sposobnostjo razmnoževanja ali prenosa genskega materiala.
3.
Celična kultura pomeni in-vitro rast celic, pridobljenih iz večceličnih organizmov.
4.
Biološki dejavniki so, glede na tveganje za okužbo, razvrščeni v štiri skupine:
-
biološki dejavnik iz 1. skupine je dejavnik, za katerega je verjetnost, da povzroči bolezni pri ljudeh minimalna; tveganje, da se razširi v okolico, je zanemarljivo;
-
biološki dejavnik iz 2. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči bolezni pri ljudeh in je lahko nevaren za delavce; tveganje, da se razširi v okolico, je majhno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
-
biološki dejavnik iz 3. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je zmerno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
-
biološki dejavnik iz 4. skupine je dejavnik, ki povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je veliko; običajno ni na voljo učinkovite preventive ali zdravljenja.
5.
Pristojni organ je organ inšpekcije dela.
(1)
Za vsako dejavnost, pri kateri obstaja tveganje za izpostavljenost biološkim dejavnikom, je treba določiti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da se oceni tveganje za zdravje ali varnost delavcev in določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
V primeru, da delavec opravlja dejavnost, pri kateri je izpostavljen več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki.
Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati redno in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vpliva na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom.
Delodajalec je dolžan pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
(2)
Delodajalec mora oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izdelati na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, upoštevajoč:
a)
razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu z 18. členom tega pravilnika;
b)
priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;
c)
bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;
d)
bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;
e)
možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene in/ali karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki.
4. člen
(upoštevanje posameznih členov glede na oceno tveganja)
(1)
Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da gre za izpostavljenost in/ali potencilano izpostavljenost biološkemu dejavniku iz 1. skupine, za katerega ni dokazano, da predstavlja tveganje za zdravje delavcev, se členi od 5. do 17. in 19. člen tega pravilnika ne uporabljajo, upoštevati pa je potrebno točko 1 iz priloge VI tega pravilnika.
(2)
Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da dejavnost ne vključuje dela z biološkim dejavnikom ali njegove uporabe, vendar kljub temu obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom, zaradi opravljanja del, kjer lahko pride do nenamerne izpostavljenosti biološkim dejavnikom, kot na primer pri izvajanju del iz priloge I tega pravilnika, se uporabljajo 5., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. člen tega pravilnika, razen če ocena tveganja iz prejšnjega člena pokaže, da je to nepotrebno.
III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Delodajalec mora škodljiv biološki dejavnik nadomestiti z biološkim dejavnikom, ki pod zahtevanimi pogoji uporabe po sedanjih spoznanjih ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, če je to tehnično možno.
6. člen
(zmanjševanje tveganja)
(1)
Delodajalec mora preprečiti izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom v vseh primerih, kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev.
(2)
Če to tehnično ni možno, mora delodajalec tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom zmanjšati do tako nizke ravni, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti in zdravja izpostavljenih delavcev z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika in z navedenimi ukrepi:
a)
zagotavljanje čim manjšega števila in čim krajšega časa izpostavljenosti delavcev, ki so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
b)
načrtovanje delovnega procesa in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da ne pride do sproščanja bioloških dejavnikov v prostor, kjer poteka delo, ali da je sproščanje čim manjše;
c)
uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov in/ali, če se izpostavljenosti ni mogoče drugače izogniti, individualnih varnostnih ukrepov;
d)
uporaba higienskih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje nenamernega prenosa ali sproščanja biološkega dejavnika iz delovnega mesta;
e)
uporaba znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v prilogi II tega pravilnika in drugih ustreznih opozorilnih znakov;
f)
priprava načrta, za ravnanje ob nezgodah, pri katerih lahko pride do sproščanja biološkega dejavnika;
g)
preverjanje, ali so biološki dejavniki, uporabljani pri delu, prisotni zunaj primarnega, fizično omejenega prostora, če je to potrebno in tehnično izvedljivo;
h)
zagotovitev sredstev za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih vsebnikov in z ustrezno obdelavo odpadkov, če je to primerno;
i)
varno ravnanje z biološkimi dejavniki in ureditev njihovega prevoza znotraj delovnega mesta;
j)
cepljenje in zaščita z zdravili.
7. člen
(podatki za pristojni organ)
(1)
Kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev, mora delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov o:
a)
rezultatih ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika;
b)
dejavnostih, pri katerih delavci so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
c)
številu izpostavljenih delavcev;
d)
imenih in usposobljenosti oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu;
e)
sprejetih varnostnih in preventivnih ukrepih, vključno z delovnimi postopki in metodami;
f)
načrtu za ravnanje v primeru nezgode ali nevarnega pojava, predvsem načrt za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, do katere lahko pride zaradi izgube fizične zapore.
(2)
V primeru nezgode ali nevarnega pojava, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kateregakoli biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh, mora delodajalec takoj obvestiti pristojni organ.
(3)
Če podjetje preneha z dejavnostjo, mora delodajalec pristojnemu organu predati seznam iz 11. člena tega pravilnika.