Zakon o krmi (ZKrmi) | Tax-Fin-Lex

536. Zakon o krmi (ZKrmi)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o krmi (ZKrmi)

Razglašam zakon o krmi (ZKrmi), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2002.

Št. 001-22-2/02

Ljubljana, dne 11. februarja 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O KRMI (ZKrmi)

I. SKUPNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet in krmljenje s krmo, dodatki in premiksi, ki se uporabljajo za krmljenje živali, postopek za izdajo dovoljenja za proizvodnjo in promet dodatkov, informacijski sistem ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1.

Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.

2.

Med krmo se štejejo tudi:

-

krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,

-

posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,

-

medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,

-

popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,

-

dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,

-

krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,

-

posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila, in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.

3.

Krmni dodatki so snovi, ki se uporabljajo v prehrani živali, ker ugodno vplivajo na lastnosti krmil in na zadovoljevanje prehranskih potreb živali, izboljšujejo izkoristek krme, povečujejo prirejo živali ter omogočajo doseganje posebnih prehranskih ciljev ali zmanjšujejo obremenitev okolja z živalskimi izločki.

4.

Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.

5.

Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.

6.

Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.

7.

Nosilna snov je pomožna snov ali krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.

8.

Neželene snovi so snovi v krmi, premiksih in dodatkih, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi.

9.

Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.

10.

Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.

11.

Promet je promet s krmo, dodatki in premiksi, uvoz, izvoz, skladiščenje, transport in prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu iz registriranih obratov. Pri tem je uvoz vsak vnos krme, dodatkov in premiksov na carinsko območje Republike Slovenije, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za ta sredstva.

12.

Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.

13.

Obrati so zgradbe in prostori, kjer se predeluje, skladišči, pakira oziroma pripravlja za trg krmo, ki je proizvod industrijske predelave in vsebuje proizvode živalskega izvora oziroma krmne dodatke ali premikse in so organizirani kot pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki.

14.

Živali so vse vrste živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo in krmijo zaradi proizvodnje hrane oziroma pridobivanja drugih živalskih proizvodov, kot tudi prosto živeče živali, če se krmijo, in hišne živali.

15.

Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku.

3. člen

(proizvodnja, skladiščenje, promet ali uporaba)

Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso zdravstveno in kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način.

Šteje se, da je krma zdravstveno ustrezna, če izpolnjuje zahteve zdravstvene ustreznosti v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.

Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna, če:

1.

je proizvedena na predpisan način,

2.

so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,

3.

je označena in pakirana na predpisan način,

4.

njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,

5.

izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti.

Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi.

Minister predpiše podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali.

Za zavarovanje zdravja živali ter posredno zdravja ljudi ali varovanja okolja lahko minister prepove ali omeji proizvodnjo, promet, skladiščenje ali uporabo krme, dodatkov in premiksov.

4. člen

(označevanje)

Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru.

Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka.

Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.

Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.

o oznaki;

2.

o količinah;

3.

o proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);

4.

o surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;

5.

o GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;

6.

o kraju, načinu in datumu proizvodnje;

7.

o roku uporabe;

8.

o karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca.

Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena.

Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.

5. člen

(ekološka krma)

Krma je lahko označena z označbo "ekološka", če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih.

Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.

6. člen

(pakiranje)

Krma, dodatki in premiksi se lahko dajejo v promet le, če so pakirani v predpisani embalaži. Embalaža mora biti taka, da se pri odpiranju vidno trajno poškoduje.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krma da v promet tudi v razsutem stanju, če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezno vrsto krme.

Minister predpiše vrsto embalaže za krmo, dodatke in premikse iz prvega odstavka tega člena ter pogoje iz prejšnjega odstavka.

7. člen

(prevoz in skladiščenje)

Kadar se krma prevaža v razsutem stanju, morajo biti prevozna sredstva prirejena tako, da se prepreči njeno onesnaženje, kvarjenje in da negativni vplivi okolja ne spremenijo njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti.

Krma se lahko skladišči na predpisan način, ki mora zagotavljati ohranjanje njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti in preprečevati njeno onesnaženje oziroma kvarjenje.

Minister predpiše podrobnejše pogoje za prevozna sredstva iz prvega odstavka tega člena in pogoje za skladiščenje iz prejšnjega odstavka.

II. OBRAT

8. člen

(obrat)

Obrat lahko proizvaja, skladišči, pakira in pripravlja za trg krmo, ki je proizvod industrijske predelave in ki vsebuje proizvode živalskega izvora ali dodatke oziroma premikse, če je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.

V register se lahko vpiše tudi obrat, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Minister predpiše dopustna odstopanja od pogojev.

Obrat iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zagotavljati tudi:

-

nemoteno proizvodnjo, skladiščenje, pakiranje, pripravo za trg in kontrolo krme, dodatkov in premiksov;

-

da je med proizvodnjo, skladiščenjem, pakiranjem in pripravo za trg preprečeno onesnaženje krme, dodatkov in premiksov;

-

da zunanji vplivi ne delujejo negativno na zdravstveno in kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov;

-

primerno opremljenost objektov;

-

primerno opremo za proizvodnjo in skladiščenje, pakiranje in pripravo za trg.

V obratu, ki proizvaja, skladišči, pakira ali pripravlja za trg krmo, dodatke ali premikse, razen obrata iz drugega odstavka tega člena, mora biti v skladu z obsegom poslovanja zaposlena najmanj ena oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo živilske tehnologije, kmetijstva, zootehnike, veterine, farmacije ali kemije.

Obrat mora voditi evidenco:

-

o vseh fazah proizvodnje oziroma skladiščenja in priprave za trg;

-

o rizičnih točkah proizvodnega procesa, skladiščenja, pakiranja oziroma priprave za trg;

-

o poreklu krme;

-

o vrsti in poreklu sestavin krme, ki so živalskega izvora;

-

o dodatkih, uporabljenih v proizvodnji krme;

-

o drugih podatkih, ki zagotavljajo neoporečnost in sledljivost proizvoda.

Obrat mora hraniti evidence iz prejšnjega odstavka najmanj tri leta.

Minister predpiše podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati obrat, pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz četrtega odstavka tega člena, način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega odstavka tega člena.

Če obrat ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) razveljavi odločbo o registraciji obrata.

Ne glede na peti odstavek 31. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) mora biti komisija za pregled obrata iz prvega in drugega odstavka tega člena, sestavljena iz najmanj treh članov, po enim strokovnjakom s področja veterine, agronomije in zootehnike.

9. člen

(soglasje k projektni dokumentaciji za obrat)

K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo obrata, ki proizvaja, skladišči krmo, dodatke in premikse, mora dati soglasje VURS v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.

III. DODATKI

10. člen

(seznama)

Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo z dodatki ali dodatke v promet, če so dodatki vpisani na seznama, ki ju določi minister.

Seznama vsebujeta:

-

Seznam I.: nutritivne antibiotike, pospeševalce rasti, kokcidiostatike ipd.;

-

Seznam II.: antioksidante, snovi, ki izboljšujejo aromo in apetit, emulgatorje, stabilizatorje, zgoščevalce in sredstva za želiranje, barvila vključno s pigmenti, konzervanse, vitamine, provitamine in podobno delujoče snovi, ki so kemično nedvoumno opisane, mikroelemente, pospeševalce rasti, sredstva, ki vplivajo na vezavo sipkosti in strjevanje, regulatorje kislosti ipd.

Minister predpiše vsebino seznamov in določi podrobnejše pogoje za uporabo dodatkov glede na namen.

11. člen

(novi dodatki)

Nov dodatek je lahko v prometu, ko pridobi dovoljenje za promet in ko je vpisan na ustrezen seznam.

Predlagatelj, ki je lahko pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Predlagatelj mora imeti zaposleno odgovorno osebo z univerzitetno izobrazbo veterinarske, biotehniške ali farmacevtske smeri.

Vloga mora vsebovati najmanj:

-

ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež predlagatelja,

-

ime dodatka,

-

druge predpisane podatke o dodatku.

Vlogi mora biti priložena dokumentacija o preskusih, na podlagi katere je mogoče izdelati oceno varnosti uporabe dodatka in morebitnih negativnih bioloških posledicah njegove uporabe za krmljenje živali, za katere verodostojnost jamči predlagatelj.

Minister podrobneje predpiše vsebino vloge, postopek in pogoje za pridobitev dovoljenja.

12. člen

(izdaja dovoljenja)