Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa,...

1614. Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena, petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena in 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRAVILNIK o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L št. 259 z dne 18. 10. 1993, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2006/56/ES z dne 12. junija 2006 o spremembi prilog k Direktivi Sveta 93/85/EGS o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L št. 182 z dne 4. 7. 2006, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 93/85/EGS) določa posebni nadzor in laboratorijsko testiranje za ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti krompirjeve obročkaste gnilobe Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. (v nadaljnjem besedilu: organizem), fitosanitarne postopke in ukrepe za preprečitev pojavljanja in širjenja ter za obvladovanje organizma, naloge in pooblastila ter obveščanje in poročanje.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

domnevna navzočnost organizma ali domnevna okužba je stanje, ko navzočnost organizma ali okužba uradno ni niti potrjena niti ovržena, temveč je še v postopku ugotavljanja;

2.

ugotovljena navzočnost organizma ali ugotovljena okužba je stanje, ko je navzočnost organizma ali okužba uradno potrjena;

3.

verjetna navzočnost organizma ali verjetna okužba je stanje, ko se kljub morebitnim negativnim rezultatom testiranj šteje, da je organizem verjetno navzoč ali da je podana verjetna okužba zaradi bioloških (klonske sorodnosti) ali tehnoloških povezav (mehanski stiki) z gostiteljskimi rastlinami, pri katerih je bila ugotovljena navzočnost organizma ali okužba;

4.

razmejeno območje je posebno nadzorovano območje, na katerem se določita obsega ugotovljene in verjetne navzočnosti organizma ali okužbe;

5.

posestvo so zemljišča, objekti in prevozna sredstva, ki jih obdeluje oziroma uporablja isti pridelovalec;

6.

pošiljka je količina gomoljev ali rastlin krompirja, ki se prevaža oziroma je bila ali bo odpremljena, in jo spremlja en dokument; pošiljko sestavlja ena ali več partij;

7.

partija je količina gomoljev ali rastlin krompirja, ki se jih da identificirati s homogenostjo njihove sestave in izvora;

8.

rastno leto je obdobje 12 mesecev, ki se prične, ko klimatski dejavniki na območju omogočajo začetek pridelave krompirja;

9.

sezona pridelovanja krompirja je obdobje od sajenja do spravila krompirja;

10.

sistematična raziskava je uradni postopek ugotavljanja zdravstvenega stanja rastlin, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju z namenom, da se določijo značilnosti populacije organizma ali vrsta organizma, ki je navzoča na posameznem območju.

II. POSEBNI NADZOR IN LABORATORIJSKO TESTIRANJE

3. člen

(sistematična raziskava)

(1)

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) zagotavlja izvajanje posebnega nadzora s sistematično raziskavo, da ugotovi navzočnost organizma ter kraj in obseg njegove razširjenosti, preprečuje pojav in širjenje organizma ter zagotavlja njegovo obvladovanje z namenom izkoreninjenja. Program posebnega nadzora določi uprava v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.

(2)

Sistematične raziskave se vsako leto izvedejo pri pridelavi, predelavi in prometu s krompirjem. V okviru sistematične raziskave izvajajo uradne preglede poleg uprave in fitosanitarnih inšpektorjev tudi nosilci javnih pooblastil na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora opravljati vizualne preglede in jemati vzorce. V spremljanje organizma lahko uprava vključi tudi druge organe, organizacije in službe, ki delujejo na področju kmetijstva, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: zakon).

(3)

V programu posebnega nadzora iz prvega odstavka tega člena se na podlagi znanstvenih in statističnih načel, biologije organizma in načina pridelave krompirja na posameznem območju določi število, izvor, način in čas odvzema vzorcev.

4. člen

(jemanje vzorcev)

(1)

Izvajalci sistematične raziskave iz prejšnjega člena ugotavljajo in spremljajo organizem na podlagi vzorcev, ki jih odvzamejo iz gomoljev in, kjer je ustrezno, tudi iz rastlin krompirja (Solanum tuberosum L).

(2)

V primeru gomoljev se vzorci odvzamejo od semenskega in drugega krompirja, po možnosti iz uskladiščenih partij. Vzorci se pošljejo na testiranje v laboratorij z javnim pooblastilom po zakonu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščen laboratorij). Poleg tega se lahko vzorci odvzamejo tudi za vizualni pregled, ki se opravi z rezanjem gomoljev.

(3)

V primeru rastlin krompirja se pregledi izvajajo v skladu z ustreznimi metodami, ki jih odobri uprava, in se vzorci pošljejo na testiranje v pooblaščen laboratorij.

5. člen

(laboratorijsko testiranje)

(1)

Pooblaščen laboratorij na prejetih vzorcih opravi testiranje z namenom potrditve ali ovržbe domnevne navzočnosti organizma v skladu s tem členom (v nadaljnjem besedilu: uradno testiranje).

(2)

Pri uradnem testiranju se uporabi diagnostična metoda iz Priloge I Direktive 93/85/EGS, ki je dostopna pri upravi in na njeni spletni strani (v nadaljnjem besedilu: uradna diagnostična metoda). Pooblaščen laboratorij pri testiranju upošteva pogoje glede shranjevanja uporabljenega materiala iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

III. POSTOPKI IN UKREPI ZA OBVLADOVANJE ORGANIZMA

6. člen

(domnevna in ugotovljena navzočnost organizma)

(1)

Domnevna navzočnost organizma je podana:

-

če se ob vizualnem pregledu odkrijejo bolezenska znamenja, ki bi jih lahko povzročil organizem, ali

-

če je rezultat imunofluorescenčnega testa po uradni diagnostični metodi ali drugega ustreznega testa pozitiven.