Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

2834. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih zbiranjih (ZJZ)

Razglašam zakon o javnih zbiranjih (ZJZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002.

001-22-74/02

Ljubljana, dne 28. junija 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O JAVNIH ZBIRANJIH (ZJZ)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

S tem zakonom se ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah.

2. člen

(pravica do zbiranja in zborovanja)

Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati.

Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

3. člen

(pravica tujcev do zbiranja in zborovanja)

Tuja pravna oseba oziroma tujka ali tujec smejo organizirati javni shod samo z dovoljenjem.

Ne glede na določbe tega zakona je dovoljenje potrebno tudi za organiziranje javne prireditve, če jo organizira tuja pravna oseba oziroma tujka ali tujec, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča več kot eno leto.

4. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;

2.

javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur;

3.

organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeležijo;

4.

neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;

5.

spontan ulični nastop je neorganiziran in brezplačen nastop pouličnih umetnic oziroma umetnikov ali artistk oziroma artistov;

6.

organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: organizator) je fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom;

7.

vodja shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: vodja) je oseba, ki vodi shod oziroma prireditev;

8.

rediteljica oziroma reditelj na shodu oziroma prireditvi (v nadaljnjem besedilu: reditelj) je oseba, ki jo organizator določi, da skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;

9.

vodja rediteljev je reditelj, ki vodi in organizira delo rediteljev;

10.

rediteljska služba je zadostno število rediteljev z vodjo rediteljev;

11.

udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) je oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje shoda oziroma prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju programa shoda oziroma prireditve;

12.

prireditveni prostor je prostor, potreben za izvedbo shoda oziroma prireditve, na katerem vzdržuje red organizator;

13.

v čas trajanja shoda oziroma prireditve se šteje čas od začetka zbiranja udeležencev do njihovega razhoda;

14.

nevarni predmeti so predmeti, s katerimi se lahko prizadenejo hude telesne poškodbe ali hudo okvari zdravje.

Šteje se, da ima oseba ustrezne psihofizične sposobnosti, če ni očitno pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih substanc, in je glede na svoje fizične zmožnosti objektivno sposobna opravljati zaupane naloge.

5. člen

(izključitev uporabe zakona)

Ta zakon se ne uporablja za:

1.

javna zbiranja, za katera veljajo posebni predpisi, kolikor jih ti predpisi urejajo drugače;

2.

verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določeni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti;

3.

svečanosti ob rojstvu in poroki, pogrebne sprevode in druge žalne slovesnosti, jubileje, družinske praznike ipd.;

4.

kongrese, občne zbore in druge zbore, ki predstavljajo način dela državnih organov, organov lokalnih skupnosti, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti, društev oziroma organov upravljanja v gospodarskih družbah in drugih organizacijah ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja, če se organizirajo v zaprtih prostorih;

5.

zbiranja v zvezi z opravljanjem funkcije poslanke ali poslanca ali občinske svetnice ali svetnika (srečanja z volivci), če potekajo v zaprtih prostorih;

6.

spontane ulične nastope.

6. člen

(omejitve)

Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.

Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov.

Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo državnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih.

7. člen

(prijava)

Prijave shodov oziroma prireditev po tem zakonu sprejema policijska postaja, oziroma policijski oddelek ali policijska pisarna, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja).

8. člen

(dovoljenje)

Za odločanje na prvi stopnji je po tem zakonu pristojna upravna enota, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za upravo.

II. ORGANIZIRANJE SHODOV IN PRIREDITEV

9. člen

(splošni ukrepi)

Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za okolje, določi način uporabe zvočnih in drugih naprav, ki na shodih oziroma prireditvah povzročajo hrup, tako da ne povzročajo čezmernega obremenjevanja okolja.

Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za šport, določi splošne ukrepe, ki jih morajo lastnice ali lastniki oziroma upravljavke ali upravljavci športnih objektov in organizatorji športnih prireditev v teh objektih izvajati za zagotovitev reda, varnosti udeležencev in drugih oseb ter premoženja na prireditvah.

10. člen

(splošne dolžnosti organizatorja)

Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje.

Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo.

Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi.

11. člen

(dolžnost prijave)

Organizator shoda mora shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve.

Če organizator v določenem časovnem razdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, na istem kraju organizira istovrstne prireditve, katere je po tem zakonu potrebno prijaviti, lahko prijavo poda za vse prireditve v tem obdobju hkrati.

12. člen

(prireditve, za katere ni potrebna prijava)

Če ta zakon ne določa drugače, ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo:

1.

gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih;

2.

državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;

3.

študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih.

Organizator prireditve iz prejšnjega odstavka je dolžan zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alinea prvega odstavka 25. člena in 27. člen tega zakona.

Če organizator iz 1. točke prvega odstavka tega člena organizira zabavne prireditve, mora zagotoviti varovanje prireditve tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

13. člen

(shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)

Ne glede na določbo 11. in 12. člena tega zakona je dovoljenje potrebno za shod na cesti in za naslednje prireditve:

1.

mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih;

2.

prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje;