Zakon o azilu (ZAzil)

2911. Zakon o azilu (ZAzil)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o azilu (ZAzil)

Razglašam zakon o azilu (ZAzil), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 8. julija 1999.

001-22-115/99

Ljubljana, dne 16. julija 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O AZILU (ZAzil)

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(pravica do azila)

(1)

S tem zakonom se določajo načela, pogoji in postopek za pridobitev azila, prenehanje azila, ter status, pravice in dolžnosti beguncev v Republiki Sloveniji.

(2)

Republika Slovenija daje azil tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov določenih v Konvenciji o statusu beguncev in Protokolu o statusu beguncev (Uradni list RS – MP, št. 9/92 – v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija).

(3)

Republika Slovenija daje azil tudi tujcem, ki zaprosijo za zaščito, če bi vrnitev teh oseb v njihovo izvorno državo lahko ogrozila njihovo varnost ali fizično integriteto v smislu 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s Protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s Protokolom št. 2 ter njenimi Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Uradni list RS – MP, št. 7/94), v okoliščinah, ki jih Ženevska konvencija ne določa, a vseeno predstavljajo zadosten razlog, da se teh oseb ne vrne v njihovo izvorno državo (azil iz humanitarnih razlogov).

2. člen

(opredelitev pojmov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

begunec je oseba, ki ji je priznana pravica do azila po tem zakonu;

-

azil je zaščita, ki se v Republiki Sloveniji daje tujcem. Ta zaščita vključuje zlasti pravico prebivanja v Republiki Sloveniji, pravice, ki pripadajo beguncem na podlagi Ženevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene s tem zakonom;

-

prošnja za azil je prošnja, s katero tujec išče zaščito na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona;

-

prosilec za azil je tujec, ki je vložil prošnjo za azil, in sicer od trenutka vložitve do sprejetja pravnomočne odločbe;

-

tujec je vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije;

-

varna tretja država je država, v kateri se je begunec nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo in:

1.

je bil v njej varen pred preganjanjem ali pred kršitvami človekovih pravic v smislu drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona,

2.

ima v njej zagotovljene osnovne življenjske potrebe in

3.

se vanjo lahko zakonito vrne in tam zaprosi za azil, ne da bi tvegal prisilno odstranitev ali izgon v državo, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogroženo;

-

izvorna država je država, katere državljanstvo ima tujec, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje predhodno prebivališče.

3. člen

(celovitost družine in pravice ožjih družinskih članov)

(1)

Pravica do azila po tem zakonu se prizna tudi ožjim družinskim članom begunca. Za ožje družinske člane po tem zakonu se štejejo zakonec, mladoletni neporočeni otroci in starši mladoletnih beguncev. Pri mladoletnih otrocih brez staršev se za ožjega družinskega člana šteje oseba, ki je pooblaščena, da skrbi za otroka.

(2)

Zakoncu begunca se prizna pravica do azila po prejšnjem odstavku, če je zakonska zveza obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo.

(3)

Družinski člani iz prvega odstavka tega člena imajo v postopku za dodelitev azila enak pravni položaj kot prosilec za azil.

4. člen

(izključitveni razlogi)

(1)

Pravice do azila se ne prizna osebam, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum:

-

da so zagrešile hudodelstvo proti miru, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;

-

da so zagrešile hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj Republike Slovenije, preden so bile sprejete v državo kot begunci.

(2)

Pravice do azila se ne prizna osebam, ki že uživajo pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (v nadaljnjem besedilu: Visoki komisariat).

(3)

Pravice do azila se ne prizna osebam, katerim so pristojni organi Republike Slovenije priznali enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo državljani Republike Slovenije.

5. člen

(prenehanje azila)

(1)

Oseba izgubi status begunca v naslednjih primerih:

-

če prostovoljno poišče zaščito v izvorni državi;

-

če po izgubi državljanstva le-tega prostovoljno ponovno pridobi;

-

če pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države svojega novega državljanstva;

-

če se prostovoljno vrne v državo, ki jo je zapustila, oziroma zunaj katere je ostala zaradi strahu pred preganjanjem;

-

če prenehajo okoliščine, zaradi katerih ji je bil priznan status begunca;

-

če gre za osebo brez državljanstva, ki se zaradi prenehanja okoliščin, zaradi katerih ji je bil priznan status begunca, lahko vrne v državo svojega predhodnega prebivališča.

(2)

V primerih pete in šeste alinee prejšnjega odstavka oseba ne izgubi statusa begunca, če lahko predloži dokaze o verjetnem preganjanju in zaradi tega še naprej odklanja zaščito v državi svojega državljanstva oziroma v državi svojega predhodnega prebivanja.

6. člen

(prepoved prisilne odstranitve ali vračanja)

(1)

Prisilna odstranitev ali vrnitev oseb v državo, kjer bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njihove rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi bile lahko izpostavljene mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kazni, ni dovoljena.

(2)

Prepoved prisilne odstranitve ali vračanja oseb iz prejšnjega odstavka ne velja za osebe, za katere obstajajo utemeljeni razlogi, da bi lahko ogrožale varnost države ali javni red v Republiki Sloveniji, ali ki so bile s pravnomočno sodbo obsojene zaradi posebno hudega kaznivega dejanja ter zaradi tega pomenijo nevarnost za Republiko Slovenijo.

7. člen

(vstop v Republiko Slovenijo)

(1)

Tujca, ki ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Sloveniji vložiti prošnjo za azil, se mora obravnavati kot prosilca za azil v skladu s tem zakonom in se mu mora dovoliti vstop v državo.

(2)

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše postopek in način ravnanja z osebami iz prejšnjega odstavka.

8. člen

(nezakonit vstop v Republiko Slovenijo)

(1)

Tujec, ki po uveljavitvi tega zakona nezakonito vstopi v Republiko Slovenijo, mora zaprositi za azil v najkrajšem času pri pristojnem organu.

(2)

Oseba iz prejšnjega odstavka se ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda državne meje.

9. člen

(pomoč prosilcem za azil)

(1)

Prosilcu za azil se mora omogočiti, da čimprej vloži svojo prošnjo za azil.

(2)

Prosilec za azil mora biti seznanjen s postopkom za pridobitev azila ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima v tem postopku ter o možnostih vstopa v stik z nevladnimi organizacijami, ki nudijo pomoč beguncem, in sicer v jeziku, ki ga razume.

(3)

Prosilec za azil ima pravico do izbire svojega pravnega svetovalca ali svetovalca za begunce iz 16. člena tega zakona, da mu pomaga med postopkom.

(4)

Osebe iz prejšnjega odstavka, ki jih izbere prosilec za azil ter predstavniki Visokega komisariata imajo ob vsakem času in na vseh stopnjah postopka za pridobitev azila pravico priti v stik s prosilcem za azil.

(5)

Prosilec za azil ima ob vsakem času pravico zahtevati, da pride v stik z osebami in predstavniki iz prejšnjega odstavka.

10. člen

(dolžnost sodelovanja organov Republike Slovenije z Visokim komisariatom)

(1)

Državni organi in organi lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji morajo v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na begunce ali prosilce za azil, sodelovati z Visokim komisariatom ter mu nuditi potrebno pomoč pri uresničevanju njegovih nalog, zlasti glede uresničevanja Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z begunci.

(2)

Pristojni organi Republike Slovenije redno seznanjajo Visoki komisariat, oziroma mu na njegovo željo posredujejo točne podatke o:

-

stanju beguncev v Republiki Sloveniji;

-

uporabi in izvajanju Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z begunci;

-

zakonih, predpisih in drugih splošnih pravnih aktih, ki veljajo ali so v pripravi za begunce.

(3)

Pristojni organi morajo nemudoma obvestiti predstavnika Visokega komisariata v Republiki Sloveniji o vsaki vloženi prošnji za azil, mu omogočiti, da stopi v stik s prosilci za azil, ga seznanjati s potekom posameznih postopkov in odločitvami pristojnih organov ter mu omogočiti, da da svoje pripombe na te postopke in odločitve.

11. člen

(pravica prosilcev za azil do začasnega prebivanja)

(1)

Prosilec za azil, ki vstopi v Republiko Slovenijo v skladu s 7. členom tega zakona in ki v skladu s tem zakonom vloži prošnjo za azil, sme prebivati v Republiki Sloveniji toliko časa, dokler postopek ni pravnomočno končan.

(2)

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za tujca, ki v času, ko se nahaja v Republiki Sloveniji, v skladu s tem zakonom vloži prošnjo za azil.

12. člen

(jezik v postopku in pravica do tolmača)

(1)

Prosilcu za azil se mora omogočiti, da postopek spremlja in v njem sodeluje v jeziku, ki ga razume. Če prosilec za azil ne razume uradnega jezika, v katerem teče postopek, se mu mora zagotoviti sodelovanje tolmača.

(2)

Tolmač se zagotovi prosilcem za azil iz vrst sodnih tolmačev, če pa to ni mogoče, je za tolmača lahko dodeljena tudi oseba, ki je sposobna prevajanja v jezik in iz jezika, ki ga prosilec za azil razume in je vredna zaupanja.

(3)

Tolmač ima pravico do plačila iz proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi o sodnih tolmačih.

(4)

Prosilec za azil si lahko na lastne stroške zagotovi pomoč lastnega tolmača.

13. člen

(prosilke za azil)

(1)

Prosilkam za azil se na njihovo utemeljeno prošnjo po možnosti omogoči, da postopek vodi oseba ženskega spola.

(2)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zagotovitev tolmača.

14. člen

(mladoletniki brez spremstva)

(1)

Mladoletniki brez spremstva so tujci, ki še niso stari 18 let in ki pridejo v Republiko Slovenijo ali v Republiki Sloveniji po prihodu ostanejo brez spremstva staršev ali drugih zakonitih zastopnikov.

(2)

Mladoletniku brez spremstva, ki zaprosi za azil, pristojni organ Republike Slovenije pred pričetkom postopka postavi zakonitega zastopnika.

(3)

Prošnje za azil, ki jih vložijo mladoletniki brez spremstva, se obravnavajo prednostno in se morajo rešiti v čim krajšem možnem času.

(4)

Pristojni organi morajo v čim krajšem možnem času ugotoviti mladoletnikovo istovetnost ter preveriti, če so v resnici brez spremstva.

(5)

Mladoletnikov brez spremstva se ne sme vrniti v izvorno državo ali v tretjo državo, ki jih je pripravljena sprejeti, dokler jim tam nista zagotovljena primeren sprejem in nega.

(6)

V nobenem primeru se mladoletnikov brez spremstva ne sme vračati v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi akti.

15. člen

(poslovno nesposobne osebe)

(1)

Poslovno nesposobnim osebam, ki zaprosijo za azil, se pred pričetkom postopka postavi zakoniti zastopnik.

(2)

Zakonitega zastopnika določi pristojni organ v skladu z zakonom.

(3)

Osebam iz prvega odstavka tega člena se morata zagotoviti vsa potrebna zaščita in osnovna oskrba.

16. člen

(svetovalci za begunce)

(1)

Minister, pristojen za pravosodje, za podporo in pravno pomoč tujcem v zadevah v zvezi z azilom in postopkom imenuje svetovalce za begunce.

(2)

Svetovalci za begunce tujcem na njihovo prošnjo nudijo naslednje oblike pomoči:

-

seznanitev z vsemi vprašanji, ki zadevajo zakone in druge predpise ter splošne pravne akte na področju azila in postopka za pridobitev azila;

-

nudenje pomoči pri vložitvi prošnje za azil;

-

nudenje splošne pravne pomoči;

-

zastopanje v postopku.

(3)

Minister, pristojen za pravosodje, imenuje svetovalce iz vrst diplomiranih pravnikov, ki imajo opravljen pravniški državni izpit in ustrezne izkušnje na področju azila in begunskih zadev.

(4)

Svetovalci za begunce imajo pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za pravosodje, iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

17. člen

(splošne obveznosti prosilcev za azil in beguncev)

(1)

Prosilci za azil in begunci morajo spoštovati zakone, druge predpise in splošne pravne akte Republike Slovenije.

(2)

Prosilci za azil morajo sodelovati s pristojnimi državnimi organi Republike Slovenije in se podrejati njihovim ukrepom.

18. člen

(varovanje osebnih podatkov)

(1)

Osebni podatki, ki jih v postopku zberejo in pridobijo pristojni organi in drugi državni organi, so varovani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2)

Vse izjave, navedbe, pojasnila in podatki, ki jih v postopku za pridobitev azila organom iz prejšnjega odstavka posreduje prosilec za azil, se obravnavajo kot zaupni podatki.

(3)

Organi iz prvega odstavka tega člena morajo osebne podatke in izjave, navedbe, pojasnila in podatke, ki jih v postopku posreduje prosilec za azil, še posebej skrbno varovati pred organi njegove izvorne države.

19. člen

(pomoč pri vključitvi)

Republika Slovenija zagotavlja pogoje za vključitev beguncev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Pri tem zlasti:

-

organizira tečaje slovenskega jezika za begunce;

-

organizira tečaje in druge oblike za nadaljnje izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje beguncev;

-

seznanja begunce s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo.

20. člen

(organi)

(1)

Postopek za pridobitev azila na prvi stopnji vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(2)

Postopek lahko vodijo samo uradne pooblaščene osebe, ki morajo biti ustrezno usposobljene na tem področju.

(3)

Zoper odločbo ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, lahko prosilec za azil vloži tožbo na upravno sodišče.

(4)

Organom, ki odločajo o pravici do azila, je potrebno zagotoviti vsestranski dostop do natančnih in ažurnih informacij o dejanskem položaju v posameznih državah, iz katerih prihajajo begunci.

21. člen

(razmerje do postopkov po zakonu o tujcih)

(1)

Tujec, ki vloži prošnjo za azil, od dneva vložitve prošnje pa do dokončne zavrnitve prošnje ne more zaprositi za dovoljenje za začasno prebivanje.

(2)

Določbe o prisilni odstranitvi tujca po predpisih, ki veljajo za tujce, se uporabljajo tudi za odstranitev prosilca za azil, ki mu je bila prošnja za azil dokončno zavrnjena in odrejena zapustitev Republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

II. POGLAVJE

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV AZILA

22. člen

(naloge organov v postopku)

V postopku se ugotavlja, ali prosilec za azil izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom.

23. člen

(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)

V postopku za pridobitev azila se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.

24. člen

(načela postopka)

(1)

Postopek se prične z vložitvijo prošnje za azil.